Na konferenci Mir in kmetijstvo o ohranjanju in razvoju kmetij

Slovenija je letos v Novem mestu gostila evropsko letno ministrsko konferenco Mir in kmetijstvo. Tema je bila zagotavljanje prehranske varnosti z vidika socialnega razvoja podeželja. Za ohranjanje in razvoj kmetij so ključni mladi, so se strinjali udeleženci.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/burgi.webp) Po besedah kmetijske ministrice Irene Šinko je projekt zelo pomemben v časih, ko vidimo, da mir ni samoumeven in se moramo zanj zelo truditi. Pobuda predstavlja platformo za čezmejni dialog med politiko in civilno družbo ter omogoča boljše sodelovanje v kmetijstvu in širše. "S socialnim razvojem podeželja postane kmetijstvo odporno in konkurenčno, podeželje pa privlačno za mlade prevzemnike," so njene besede povzeli na ministrstvu. V Sloveniji se delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starejših od 65 let, povečuje hitreje kot v evropskem povprečju. "Zato bomo tudi v prihodnjem programskem obdobju, tako kot v obdobju, ki se izteka, mlade kmete podpirali s podporami na obeh stebrih skupne kmetijske politike, poseben poudarek bo tudi na prenosu specifičnih znanj, ki jim jih primanjkuje," je napovedala. Na konferenci so sodelovali še predstavniki delegacij Bolgarije, Estonije, Poljske, Latvije, Litve, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Romunije, Slovaške, Gruzije, Ukrajine, Ekonomsko-socialnega sveta in neprofitnega združenja Kruh miru. Pri organizaciji je pomagal šolski center Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, ki je slovenski civilno-družbeni partner v projektu Kruh miru. V razpravi so predstavniki delegacij predstavili stališča glede trenutnih razmer na kmetijskih trgih in vpliva na prehransko varnost Evrope. Ta je trenutno odvisna tudi od razmer v Ukrajini, ki si kljub vojnim in negotovim razmeram prizadeva za ohranitev kmetijske proizvodnje ter za nemotene logistične povezave. Trenutne razmere na kmetijskih trgih zaznamuje rast vhodnih stroškov, zlasti visoke cene energije ter gnojil. Glede socialnega razvoja podeželja so ocenili, da se ta sooča s številnimi izzivi, kot so nezadostna infrastruktura in digitalna povezljivost, slab dostop do storitev ter manj privlačna delovna mesta. Te naslavlja dolgoročna vizija za podeželska območja do leta 2040, so še navedli.