Na javnem forumu o prihodnosti prekmurskega agroživilstva

V Dvorcu Rakičan je danes potekal javni forum o prekmurskem agroživilstvu. Sogovorniki na dogodku, ki ga je pripravilo Nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo v agroživilstvu, so bili enotni, da je prihodnost v povezovanju kmetijskega in živilskega sektorja. Opozorili so tudi na problematiko namakanja v Prekmurju. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/AF1QipOmXhZRfpLpQLoNHI3OconXuE4asJqAcNmy9vn5w1064-h266_s2.webp) Nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo v agroživilstvu, ki ima sedež na ljubljanski Biotehniški fakulteti, je ustanovil Evropski sklad za spodbujanje podjetništva in inovativnosti v družbi (EIT). Ustanovljeno je bilo, ker je eden od vsebinskih stebrov tudi hrana, Slovenija pa je po lestvicah inovativnosti in podjetništva v kmetijstvu zelo slaba, je pojasnil strokovni vodja nacionalnega stičišča Aleš Kuhar, sicer profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V Sloveniji po njegovih besedah ne krepimo dovolj vertikalne povezanosti med pridelovalci surovin in predelovalno industrijo, kar je temelj za uspešno poslovanje. Čeprav kmetijstvo in živilstvo delujeta v zelo napetih in konkurenčnih razmerjih, vendarle delujeta sinhrono, v skupnem interesu, je opozoril. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je povedal, da kmetijski in živilski sektor v regiji pokrivata 12 odstotkov prihodkov, zaposlenih in dodane vrednosti. "Živilska podjetja se znajo dobro povezati, zasledujejo aktualne trende in imajo pred seboj številne izzive," je dodal. Trendi gredo v smeri sistema kontrolirane pridelave (steklenjaki, rastlinjaki), aktualna je raba geotermalne energije. Med izzivi je Grah izpostavil podnebne spremembe, povezane z namakanjem. Kot je pojasnil, želijo narediti večji regijski projekt, povezan z namakanjem poljščin. Da je namakanje eden od izzivov tudi v kmetijstvu, se je strinjal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun. Na namakalni sistem čaka v zasebni lasti 5000 hektarjev kmetijskih zemljišč, je opozoril. Število kmetij v Pomurju sicer pada, od leta 2005 do letos se je njihovo število zmanjšalo za okoli 3700 in trend naj bi se nadaljeval. Zdaj jih je nekaj več kot 6300, dolgoročno naj bi jih ostalo nekaj več kot 5000, je napovedal Kapun. "To ne pomeni, da so kmetije propadle, ampak so se zgolj odločile, da bodo prenehale kmetovati," je pojasnil. Se pa lahko na ta račun druge kmetije, ki še vztrajajo in vidijo perspektivo v kmetijstvu, povečujejo, je dodal. Precej zanimanja za povečevanje je med mladimi prevzemniki, ki potrebujejo zemljo, ki pa je trenutno ni na razpolago. "Z viri smo omejeni, v Pomurju je okrog 55.000 hektarjev kmetijskih zemljišč." Po Kapunovih besedah se tudi interes po panogah zmanjšuje: predvsem upada živinorejska prireja, kmetije s trajnimi nasadi pa stagnirajo oziroma so se začele povečevati. Povečuje se tudi zanimanje za dopolnilne dejavnosti. V Pomurju ima nekaj manj kot 400 kmetij registriranih več kot 1000 dopolnilnih dejavnosti, nekatere tudi po tri. "Je pa res, da se je veliko kmetij, ker so presegle zakonsko določene pogoje za dopolnilno dejavnost na kmetiji, preusmerilo v s.p. in jih več ne vodimo kot dopolnilne dejavnosti," je povedal Kapun. Narašča tudi zanimanje za mlade prevzemnike. Doslej jih je v Pomurju okoli 300, še približno 400 jih čaka na pridobitev statusa. Kapun je sicer glede prihodnosti pomurskega kmetijstva optimističen. Prihodnosti ne vidi samo v razvoju velikih kmetij. Po njegovem mnenju potrebujemo tudi majhne. Večje bodo naravnane na pridelavo hrane, majhne, teh naj bi bilo v Pomurju okoli 170, pa bodo priložnosti iskale v dopolnilnih dejavnostih, kjer je večja dodana vrednost, pričakuje.