Na festivalu slovenskih sirov izpostavili pomen tradicije, znanja in razvoja

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je danes na Brdu pri Kranju pripravilo 3. Festival slovenskih sirov, na katerem se predstavlja 30 sirarjev z 90 okusi. Odprtja festivala se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je izpostavila tradicijo, geografsko zaščito in nadaljnji razvoj sirarstva. Ministrica je poudarila, da je Slovenija na področju sirarstva med pomembnejšimi v EU. Spomnila je na sire z geografsko zaščitenim poimenovanjem in ocenila, da ima verjetno priložnost za takšno zaščito še večje število slovenskih sirov. Hkrati se ji zdi pomembno, da se jih zaščiti z oznako planinskih sirov. Šinkova je pojasnila, da bodo po strateškem načrtu skupne kmetijske politike v naslednji finančni perspektivi pomembne intervencije tudi na področju predelave in trženja. Tako bodo tudi iz tega okvira kmetije, ki se ukvarjajo s sirarstvom, lahko pridobile sredstva za nadaljnji razvoj. Kot so dejali organizatorji, ki so današnji festival pripravili po dveletnem premoru zaradi epidemije, je Festival slovenskih sirov en najpomembnejših dogodkov za dvig zavedanja o pomenu domače proizvodnje sira. S festivalom želijo opozoriti, da je sirarstvo pomembna panoga v kmetijstvu in proizvodnji hrane, ter da se na njegov pomen dostikrat pozabi. Ob tem so dodali, da dela za sirarja nikoli ne zmanjka, saj se vedno porajajo nove in nove ideje. Najdejo se številne možnosti za izboljšanje kakovosti dela in produktov. Stalen razvoj in spremljanje možnosti za izboljšanje kakovosti pa so ocenili kot ključne. Predsednik združenja Milan Brence je izpostavil, da se je na ponedeljkovem letnem srečanju Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki so ga gostili v Bohinju, potrdilo, da je sirarstvo ne le nosilec razvoja v alpskem prostoru, temveč ima ključno vlogo tudi pri ohranjanju kulturne dediščine in življenja na teh območjih, kjer je ekonomska teorija odpovedala, ljudi pa vodijo entuziazem in prepričanje, da delajo prav. Direktor Kmetijsko gozdarske zbornico Slovenije Janez Pirc je poudaril, da ima vsak sir svoje posebnosti in kakovost, ker sirarji vanje vlagajo tradicijo, svoj trud in znanje. Prav znanje pa bo ključno tudi v prihodnosti, da bodo siri, kot je dejal, zoreli tako v kakovosti kot v količini ter da jih bodo tudi potrošniki znali ceniti. Predsednik zadružne zveze Slovenije Borut Ferjančič je spomnil, da so se stvari močno spremenile, ko so zadružne trgovine začele prodajati sire. Ti so pritegnili večje število kupcev, s tem pa se je okrepila tudi ponudba ostalih artiklov. Kot je poudaril, sta pestrost in kakovost slovenskih sirov izredni. Slovenija se lahko na tem področju kosa z vsemi primerljivimi evropskimi državami, čeprav sirarji tu delujejo v težjih razmerah. Zato je treba po njegovem mnenju še posebej prisluhniti težavam, s katerimi se sirarji srečujejo, in jim pomagati. Kot so ocenili organizatorji, je med ljudmi še vedno premalo zavedanja, kako težki pogoji za delo so v višjih legah. Siri s planšarij, ki veljajo za nekaj posebnega, sicer postajajo vse bolj iskani v kulinariki. O tradiciji slovenskih sirov pa je na festivalu spregovoril tudi etnolog Janez Bogataj. Na današnjem festivalu slovenskih sirov je obiskovalcem na voljo za pokušino kar 90 različnih kozjih, ovčjih in kravjih sirov. Med njimi so sveži siri, siri s plemenitijo plesnijo, trdi siri, starani siri in siri, zorjeni v različnih posebnih pogojih. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/sirko.webp)