Na Mesni konferenci o poštenih praksah v prehranski verigi

Slovenski potrošniki vse bolj dajejo prednost slovenskim izdelkom, kar pa zaradi neenotnega pristopa označb porekla in izvora dopušča velike sive lise na tem področju, so sklenili prisotni na včerajšnji Mesni konferenci, ki je potekala v Ljubljani. Trgovci so se strinjali, da so poštene in transparentne prakse ključne za pridobitev večjega zaupanja kupcev. ![]( )Svoje mnenje je kot vodja krovne ustanove, zadolžene za reševanje zadev na področju mesno-predelovalne industrije, podal minister za kmetijstvo in okolje, Dejan Židan, ki je predstavil podrobnosti sheme "Izbrana kakovost". "Oznaka bo nadzorovana s strani certifikacijskih institucij in inšpekcije, potrošniku pa bo jamčila domače poreklo in izvor glavne surovine ter višjo kakovost," je dejal minister in ob tem dodal, da je specifikacija v javni obravnavi, odprto vprašanje pa je samo še pri sektorju govejega mesa. Potrošnik namreč po besedah ministra pričakuje, da je v izdelku, kjer piše, da je proizveden v Sloveniji, tudi surovina slovenska. To področje sicer predpisuje EU zakonodaja, ta trenutek pa med ministri EU poteka več razprav na to temo. V letošnjem letu se po besedah ministra pričakuje, tudi po obljubah pristojnega komisarja, spremembe pri označevanju mesnih proizvodov tako, da bo poreklo oz. izvor surovine vidno potrošniku na isti strani izdelka in z istimi črkami, ne pa kot do sedaj, ko je ponekod na prvi strani na veliko napisano, da je izdelek proizveden v Sloveniji, na drugi strani pa je z majhnimi črkami napisan izvor surovine. "Tudi v ponedeljek sem na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu zahteval, da je na vseh prehranskih proizvodih obvezna oznaka od kje je surovina ter da bi to moralo biti predpisano". Minister ob tem sicer dodaja, da slovenski proizvajalci trenutno stanje rešujejo na način, da proizvod označijo s prostovoljno označbo. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič ne vidi težav pri podpiranju slovenske prehranske verige. "A če želimo biti transparentni, moramo pristopiti vsi k isti shemi, tu potrebujemo visoko stopnjo soglasja. Morali bi uporabljati enoten znak, ki bi ga vsi komunicirali, saj to dolgoročno krepi vse nas," je na srečanju, ki ga je organizirala GZS, poudaril Balažič. "Kupcem lahko povemo ne vem kakšne zgodbice, a če jih kupci ne začutijo, če ne začuti varnost pri trgovcu, je vse zaman. Biti je treba transparenten in poskušati biti pošten. Vsi dobavitelji mi zagotavljajo, da so mi dostavili slovensko meso, a tudi pri nas imamo ekscese pri dobavah mesa. Imamo ostro kontrolo in marsikaj ugotovimo. Tu se ni šaliti, niti z nami niti z našimi potrošniki. Tu velja 100-odstotna transparentnost in poštenost," je poudaril prvi mož Spara Igor Mervič. Balažič je na vprašanje o večji prisotnosti hrvaškega mesa in mesnih izdelkov na policah Mercatorja spomnil na večjo problematiko. Zatrdil je, da je Mercator še vedno največji odkupovalec slovenskih prehranskih proizvodov in da uvoz hrvaških izdelkov začel naraščati z vstopom Hrvaške v EU, in ne zgolj po prevzemu Mercatorja s strani Agrokorja. "Mi smo se lani osredotočili na pet milijonov težko zgodbo mesa iz Hrvaške, a tam zunaj je zgodba o 96 milijonov evrov uvoza mesa od drugod, ne iz Hrvaške. Vprašajmo se raje, kam gre vse to meso," je dejal. Da na trgu vsi igralci od rejcev do predelovalcev in trgovine operirajo s z domačnostjo in slovenskostjo, ker ima to raje potrošnik, je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Potrebno je biti zelo pošten, ker ko izgubiš zaupanje potrošnika, izgubiš vse. Pri nas se je razbohotila neka vmesna zgodba o domačem poreklu, siva ekonomija, ki kaže na neurejenosti. Tu prihaja do največ zlorab," je prepričan. Predsednik uprave Pivke perutninarstvo Janez Rebec je spomnil, da je navkljub močni prireji in proizvodnji belega mesa v Sloveniji Poljska s 140 perutninskimi klavnicami le 1000 kilometrov stran. Cene teh piščancev so izredno nizke, sprašuje se, kako lahko tam obidejo zakonodajo o uporabi antibiotikov. Balažič je zato poudaril, da prihaja obdobje, ko bo potrošnik želel videti, ne samo verjeti, od kod je surovina, da bo sledljivost izdelkov popolna. "Tu ni dovolj, da smo trgovci inovativni na področju komunikacije, temveč tudi na področju odnosov z dobavitelji. Povečati je treba kredibilnost, in sicer s popolno transparentnostjo, podobo pa moramo pomagati krepiti tudi dobaviteljem," je še dodal.