Na Goričkem o ukrepih kmetijske politike za krajinske parke

Kmetijski minister Jože Podgoršek se je danes mudil na Goričkem, kjer je z vodstvom tamkajšnjega krajinskega parka razpravljal o strateškem načrtu skupne kmetijske politike in posebnostih, ki so pomembne za krajinski park. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/agorw.webp) Med drugim so govorili tudi o upravljanju s kmetijskimi zemljišči ter o prihodnost parka, so sporočili z ministrstva. Podgoršek je na povabilo vodstva Krajinskega parka Goričko obiskal grad Grad, kjer so mu predstavili trenutne aktivnosti in razvojne načrte. Krajinski park Goričko, ki je bil vzpostavljen leta 2003, je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 kvadratnimi kilometri največji krajinski park v državi. Zaradi pomena, ki ga ima kmetijstvo za biodiverziteto, Krajinski park Goričko izvaja številne projekte, ki so po pojasnilih ministrstva osredotočeni na izvajanje ustreznih kmetijskih praks in tako prispevajo k ohranjanju narave, biodiverzitete in ekosistemskih koristi. Vodstvo parka je Podgoršku predstavilo rezultate projektov Krajina v harmoniji, Upkač, Gorički travniki, Gorička krajina, Mokrišča na Goričkem, Life Naturaviva in Life4seeds. Za Krajinski park Goričko je zelo pomembna priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, pri čemer jim je Podgoršek zagotovil, da se bodo na Goričkem še naprej izvajale operacije v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil traviščni habitati metuljev, posebni traviščni habitati ter visokodebelni travniški sadovnjaki. Kot so dodali na kmetijskem ministrstvu, načrtujejo tudi uvedbo nove intervencije, in sicer izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij, ki bo namenjena upravljalcem izbranih ožjih in širših zavarovanih območij, torej tudi Krajinskemu parku Goričko. Še ena novost v strateškem načrtu 2023-2027 bo uvedba t.i. Natura 2000 plačil, ki bodo upravičencem zagotavljala nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000. Plačila Natura 2000 se bodo izplačevala tudi na območju Krajinskega parka Goričko. "Namen današnjega obiska je skupaj s krajinskimi parki poiskati načine in modele za tiste ukrepe, s katerimi bomo v strateškem načrtu skupne kmetijske politike lahko podpirali trajnostno rabo kmetijskih zemljišč tudi z vidika ohranjanja krajinskih značilnosti," je dejal Podgoršek. Glede na to, da so z drugimi krajinskimi parki in kmetijskimi gospodarstvi že sedeli za skupno mizo, Podgoršek meni, da so na poti iskanja ukrepov, ki bodo sledili tej viziji. "Kot rezultat političnega dogovora na ravni EU moramo države članice nameniti 25 odstotkov iz prvega stebra in 35 odstotkov iz drugega stebra trajnostni rabi naravnih virov, trajnostnemu kmetijstvu, prilagajanju na podnebne spremembe in dobrobiti živali. Zato so taki sestanki v fazi priprave strateškega načrta izjemno koristni," je izpostavil. Ministra ob tem veseli entuziazem ljudi, ki delajo v krajinskih parkih in "čutijo" krajinske značilnosti, naravovarstvene vsebine ter se trudijo ohranjati tako živalske kot tudi rastlinske vrste. "Kmetijstvo lahko s pomočjo parkov, kot je ta na Goričkem, veliko pridobi ključno pa je povezovanje in iskanje skupnih kmetijskih zgodb zato, da se bo tudi na teh območjih, ki so na nek način težka za kmetijstvo, le to splačalo," so Podgorška še povzeli v sporočilu. Po predstavitvi problematike je sledil ogled izvedenih ukrepov v projektu Gorička krajina na terenu v Dolnjih Slavečih. V projektu Gorička krajina so izvedli obnovo travnikov, odstranili invazivne tujerodne vrste, sadili visokodebelne travniške sadovnjake, mejice in posamična drevesa v kulturni krajini