Na GZS s pomisleki na dele predlagane davčne reforme

Na GZS so preučili predloge štirih davčnih zakonov, ki so v javni obravnavi od začetka meseca.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/GZS.webp) Na zbornici so se osredotočili predvsem na predlagane spremembe zakona o dohodnini in kot so pojasnili, nekatere podpirajo, do nekaterih pa imajo zadržke oz. jim nasprotujejo, so danes sporočili iz GZS. Na GZS so mnenja, da bi morala vlada naslavljati področje davkov s celovito davčno reformo, zato pozdravlja napoved, da naj bi bila ta sprejeta do začetka leta 2024, so navedli v sporočilu za javnost. Po preučitvi predlaganih sprememb štirih davčnih zakonov so se opredelili predvsem do predlaganih sprememb zakona o dohodnini, ki imajo neposreden vpliv na gospodarstvo. Obdavčitev fizičnih oseb namreč posredno vpliva na to, koliko prebivalstvo troši, kakšne zahteve ima do svojega delodajalca glede bruto dohodkov ter kakšne odločitve sprejema pri upravljanju premoženja oz. varčevanju, so pojasnili. Med predlaganimi spremembami, ki jih podpirajo, je dvig splošne olajšave na 15.000 evrov, saj dejansko naslavlja nadpovprečne izzive draginje pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. "Dvig olajšave za mlade vidimo kot enega od vzvodov za spodbujanje prehoda mladih v delovna razmerja. Namesto dveh višin za dve starostni obdobji, predlagamo enotno posebno olajšavo za vse mlade do 29. leta v višini 1000 evrov," so zapisali. Po drugi strani poudarjajo, da predlagani dvig splošne olajšave za 500 evrov glede na leto 2022 pomeni, da se bo splošna razbremenitev plač znižala manj, kot je bilo to prvotno predvideno. To pomeni manjšo rast potrošnje gospodinjstev v letu, kjer bo izziv doseganje pozitivne gospodarske rasti. "Tudi odprava avtomatske indeksacije višin olajšav efektivno obremenjuje obdavčitev vseh plač, tudi najnižjih, saj bo prirast plač kot posledica inflacije v letu 2022 zaradi tega bolj obdavčen," dodajajo. Zato na GZS predlagajo, da se indeksacija davčnih osnov avtomatsko izvede v primeru, da je inflacija v predhodnem letu do dvoodstotna, če je dvo- do štiriodstotna velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad štirimi odstotki pa 80-odstotna. Predloga, da se davčna stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu poveča ter da se ponovno spremeni davčna obravnava nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, vidijo na zbornici kot korak nazaj pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev pri zaposlovanju visoko usposobljenih strokovnjakov s primerljivimi evropskimi gospodarstvi. Menijo, da predlagane spremembe na obeh področjih povečujejo težnje podjetij do spremembe sedeža v primeru, ko zaposlujejo visoke specializirane strokovnjake v storitvenem sektorju, posameznike pa k spremembi davčnega rezidentstva. S tem država izgubi vsakršen potencial pridobitve davčne osnove, opozarjajo. Pozdravljajo pa možnost, da bi bilo izplačilo nagrade za poslovno uspešnost mogoče izplačati dvakrat letno. Na GZS obenem obžalujejo, da finančno ministrstvo na področju sprememb v sistemu normiranih odhodkov ni predlagalo pogumnejše rešitve, ki bi preprečila visok prirast navedenih subjektov. Prav tako niso naklonjeni ponovnemu dvigu stopnje dohodnine pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem. Po oceni zbornice bo ta prizadel tudi prebivalstvo s podpovprečnimi dohodki, hkrati pa povečal naklonjenost dela prebivalstva za oddajanje svojih nepremičnin na sivem trgu. Vlada pri dohodkih iz kapitala predlaga ponovno uvedbo obdavčenja izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oz. deležev družbe kot dividend. Na zbornici se zavzemajo za ohranitev dosedanje ureditve tega področja, kot kompromisno rešitev pa predlagajo omejitev možnosti prodaje lastnih deležev na 10 odstotkov, kolikor lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah, skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Kar bi presegalo navedeni prag, pa bi se obdavčilo kot dividenda, so še pojasnili.