Na Brdu iskali možnosti za rešitev pomanjkanja voznikov tovornjakov

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Kamionii.webp)V okviru nacionalne strateške konference, ki sta jo na Brdu pri Kranju organizirali sekciji za promet pri OZS in GZS, je danes potekala okrogla miza o pomanjkanju voznikov. Predlagali so oblikovanje medresorske skupine za to, kako pridobiti več tuje delovne sile. Opozorili so tudi na zamudne postopke pri pridobivanju delovnih dovoljenj. Sektor cestnih prevozov se sooča z drastičnim pomanjkanjem voznikov tovornih vozil in avtobusov. Gre za globalen problem, o katerem poročajo tudi iz drugih držav. Letos naj bi se pomanjkanje voznikov povečalo za kar 40 odstotkov, 70.000 voznikov manjka v Romuniji, po 80.000 na Poljskem in v Nemčiji, od 3000 do 3800 pa v Sloveniji. Zaskrbljujoč je po mnenju obeh sekcij tudi podatek, da je povprečna starost voznikov v Evropi 50 let. Predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Milan Slokar meni, da bi bilo treba v Sloveniji omogočiti čimprejšnjo zaposlitev tujcev. Predlagal je nemški model, po katerem lahko prevoznik delavca zaposli takoj in prevzame odgovornost zanj za tri mesece, v katerih se zaključi postopek pridobitve delovnega dovoljenja. Pri zaposlovanju iz Besne in Hercegovine ter Srbije je ravno čakanje na dovoljenje največja težava, saj mora delavec v svoji državi že pred začetkom postopka dati odpoved pri prejšnjem delodajalcu. Vodja sektorja za delovne migracije na direktoratu za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Gregor Malec je glede tega povedal, da sta trenutno sporazuma z obema državama odprta, pri čemer ju bodo uredili tako, da se bodo lahko v evidenco iskalcev zaposlitve vključili brez predhodne odpovedi. Malec je pojasnil, da morajo delodajalci v Nemčiji skleniti poseben sporazum z zavodom za zaposlovanje. Takšen koncept zaupanja vrednih podjetij je možno vpeljati tudi v Sloveniji, pri čemer poziva delodajalce, naj sodelujejo pri pripravi kriterijev. Vendar bo to zgolj skrajšalo postopek na zavodu, kjer delodajalci že sicer večjih težav s čakanjem nimajo, ne pa tudi na upravnih enotah, kjer so postopki daljši. V nekaterih državah je delovno dovoljenje možno dobiti že v dveh tednih, v Sloveniji pa včasih traja celo pol leta, zato in pa tudi zaradi plač oziroma njihove obremenitve, o kateri je danes tudi tekla beseda, se delavci raje zaposlijo drugje. Predsednik sekcije za promet na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Peter Pišek je prepričan, da bi bilo treba tudi v Sloveniji postopek pridobitve dovoljenja skrajšati na največ tri tedne. Državni sekretar na ministrstvo za javno upravo Jure Trbič je zagotovil, da so povprečni roki za izdajo dovoljenj tudi na najbolj obremenjenih upravnih enotah znotraj zakonskih okvirov. Glavni problem vidi v tem, da so vloge pogosto nepopolne. Z GZS so zato tudi začeli pogovore za skupno usposabljanje delodajalcev. Res pa je tudi, da je bila zakonodaja o migracijah sprejeta v precej drugačnih časih, zato so v načrtu spremembe, je povedal Trbič. Zagotovil je tudi, da se zavedajo različnih težav pri upravnih postopkih in iščejo rešitve. Poleg tega pripravljajo reorganizacijo in optimizacijo upravnega poslovanja. Generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar je poudaril, da položaj glede pomanjkanja delovne sile res ni preprost. Na zavodu so praktično le še osebe iz ranljivih skupin, ki niso neposredno zaposljive. Kar precej Slovencev pa dnevno hodi na delo v Avstrijo, po nekaterih podatkih je takih okoli 30.000, od tega 2200 samo šoferjev. V Slovenijo smo medtem letos uvozili že skoraj 40.000 tujih delavcev, kar je že toliko kot v rekordnem letu pred epidemijo, do konca leta pa bo število preseglo 65.000. Tudi balkanski bazen delovne sile je skoraj že prazen, zato bi morala Slovenija po Piškovem mnenju najti nove države, iz katerih bi črpala delovno silo, in z njimi skleniti sporazume. Malec se strinja, da bi lahko dolgoročno situacijo rešili zgolj na podlagi takšnih pogodb, pri čemer je posebej omenil Filipine in Gruzijo. Vendar pa je v tem primeru potrebna politična odločitev. Pišek pa je tudi državni sekretarki na ministrstvu za infrastrukturo Alenki Bratušek predlagal, da bi vzpostavili vladno delovno skupino, ki bi pripravila načine, kako v Slovenijo pripeljati tujo delovno silo, saj je to problem, s katerim se sooča velik del gospodarstva. Kot je ocenil Pišek, bi za pritok delovne sile lahko denimo bolje poskrbeli tako, da bi v države, od koder bi prišli, pa najsi bodo to Filipini, Gruzija ali Indija, že prej poslali ljudi, ki bi te delavce spoznali s kulturo, jih delno izobrazili in naučili jezika. Ko bi prišli v Slovenijo, bi v njej tudi ostali in si ustvarili družine. Glede samega privabljanja mladih Slovencev v vozniški poklic pa je Pišek prepričan, da bi bilo treba znova uvesti poklicno šolo za voznike. Po današnji strateški konferenci na temo trajnostnega razvoja cestnega prometa bosta sekciji za promet pri OZS in GZS jutri v Šenčurju pripravili še srečanje prevozniških družin in podjetij. Na dogodku, ki ga tokrat pripravljajo petič, pričakujejo 2000 udeležencev in gostov, med njimi predsednika republike Boruta Pahorja, varuha človekovih pravic Petro Svetino, ministra za infrastrukturo Bojana Kumra ter ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana.