Mlinotest kmete vabi k sajenju koruze poltrdinke

Ajdovska družba Mlinotest kmetom iz Vipavske doline znova ponuja pomoč, če se bodo odločili za sajenje koruze poltrdinke. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/Corn-fruit web.jpg>) Tistim, ki se bodo odločili za sodelovanje, bodo pokrili strošek semena, po odkupu koruze primerne kakovosti pa že zdaj zagotavljajo 30-dnevni plačilni rok. Pogoj je, da kmetje koruzo posejejo na najmanj treh hektarjih površin. "Če želimo čim bolj izpolnjevati želje in interes potrošnikov za hrano lokalne kakovosti in lokalnega izvora, se moramo vsi potruditi. Zato Mlinotest, ki zelo poudarja kakovostne vhodne surovine slovenskega porekla, vabi pridelovalce poljščin v Vipavski dolini k setvi koruze poltrdinke in jim zagotavlja odkup pod vnaprej znanimi pogoji," je želani marca izpostavil Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta. Razlog za spodbujanje sajenja koruze poltrdinke je njena primernost za predelavo v zdrob, poleg tega je izrazito zlato rumene barve, zaradi česar je tudi polenta iz poltrdinke bolj intenzivno rumena in izrazitejšega okusa. Poltrdnika je tudi bogatejša z beljakovinami, so sporočili iz Mlinotesta. Projekt v Mlinotestu lokalnim pridelovalcem ponujajo že več let, a odziv kmetov ni tako velik, kot bi si želeli. Koruza poltrdinka se je sicer pokazala kot izjemno primerna za pridelavo v Vipavski dolini kljub vse ostrejšim podnebnim pogojem in pogostim sušam v poletnih mesecih. "Da si v Mlinotestu zares prizadevamo uresničevati strateške usmeritve slovenskega kmetijstva in živilstva, ki izpostavlja pomen povečanja pridelave poljščin v Sloveniji, povečanje odkupa žit za mletje in vzpostavitev korektnih odnosov med deležniki v verigi od pridelovalcev do prodajalcev, dokazujemo tudi z vsakoletnim pozivom kmetom v Vipavski dolini, saj skupaj s svetovalno službo že nekaj let vabimo in spodbujamo potencialne pridelovalce k setvi večjih površin koruze poltrdinke,” meni Kobal. V Mlinotestu letno zmeljejo okoli 3000 ton koruze. Ker je v Vipavski dolini kmetje ne pridelajo dovolj, jo dokupujejo z drugih območij Slovenije, predvsem s Štajerske in Prekmurja.