Mercator slavi 65 let (tudi) na Hrvaškem

Največji slovenski trgovec je 4.marca (na pustni torek) praznoval 65. obletnico. Za svoje zveste kupce na Hrvaškem organizirajo veliko tridnevno proslavo. 28., 29. in 30. marca bo v Mercatorjevih in Getro centrih ter Modiani in Intersportu prava shopping poslastica ob zabavnem programu in darilih za vse generacije. Nedelja bo v znaku št. 65, saj bo vsak 65. kupec doživel "katarzo"...![](/storage/files/images/65let.jpg) **Veseli vikend na Hrvaškem** V petek bodo imeli hrvaški uporabniki Pika kartice razloge za posebno veselje, saj bodo ob vsakem nakupu prejeli dvojne Pikine "pike". Veselo razpoloženje in velika proslava se bosta nadaljevala tudi u suboto, ko bodo ob celodnevnem programu uporabniki Pika kartice lahko uveljavili popust 10-ih odstotkov. Nedelja bo v znaku št. 65, saj bo vsak 65. kupec doživel "katarzo" in dobil 65 odstotkov popusta pri nakupu. Več o dodatnih popustih na [www.mercator.hr](http://www.mercator.hr) **Začetki..** Družba Živila, iz katere je kasneje nastal Mercator, je bila ustanovljena 4. marca 1949. Štiri leta kasneje, se je dejavnost Živil razširila še na zunanjo trgovino, hkrati pa so se odločili za novo ime – Mercator. Iz le 216 trgovin, vključno z 10 samopostrežnimi, v letu 1963 je Mercator postal velikan, saj je danes v Skupini Mercator več kot 1570 trgovin v 5 državah, v Mercatorju v Sloveniji pa je 11.600 zaposlenih. Od kod ime Mercator? Ime Mercator je bilo izbrano na javnem razpisu. Mercator sicer v latinščini pomeni trgovec, a Aco Burger iz Gospodarske zbornice, ki je zmagal na javnem razpisu, je ime povzel tudi po Gerardusu Mercatorju, flamskemu kartografu in geografu, ki je v geografsko izrazoslovje v 16. stoletju vnesel izraz atlas.Zunanji podobi so v Mercatorju več pozornosti začeli namenjati v šestdesetih letih. Takrat se je prvič pojavil prepoznavni znak, Mercatorjev M. Na tej podlagi se je razvil tudi današnji logotip. V devetdesetih letih je namreč Mercator prvič dobil celostno grafično podobo, to identiteto pa so postopno začele prevzemati vse pridružene trgovine. V tistem času so bile prvič poenotene tudi uniforme za vse zaposlene. ![]( )Razvoj trgovin Ob začetkih Mercatorja so bile trgovine povsem drugačne, kot so danes. Prodajalci so prodajali preko pulta. Med prvimi izdelki, ki jih je Mercator kot veletrgovec prodajal trgovinam po vsej Sloveniji, so bili: mast, olje, sladkor, sol, sardine, rum in paketi UNRA, skupaj 30 do 40 izdelkov. V petdesetih letih je primanjkovalo blaga, zato so uvedli karte, s katerimi so ljudje lahko kupovali živila. Na kartah je bilo napisano, koliko česa so lahko kupili in razlikovali so med težkimi (za fizične delavce), srednjimi (za uradnike) in lahkimi kartami (za otroke), obstajale pa so tudi kulturniške, krvodajalske in nosečniške karte. Ob koncu petdesetih let je bil Mercator največji grosist v Sloveniji. V Mercatorju so vedno sledili željam potrošnikov in sodobnim trendom. Trgovine so v šestdesetih letih postale samopostrežne, kar je bila za nekatere trgovce velika sprememba. Takrat je bil Mercator znan po najbolj polnih policah v vsej bivši državi. Leta 1964 je nakupovalka v takrat novi samopostrežni trgovini v Podgorici pri Ljubljani dejala: "Veste, vsem se nam je nova trgovina v začetku zdela res prevelika. Tako je izgledala ob otvoritvi, zdaj pa je prodajni prostor že premajhen." V sedemdesetih, v času pomanjkanja raznega blaga, ko je bilo vedno premalo deviz za uvoz blaga široke potrošnje, so kupci vedeli, da bodo police ob odprtju nove Mercatorjeve blagovnice polne tudi manjkajočih dobrin. Leta 1999 je Marica, takrat blagajničarka v novomeškem Mercator centru povedala: "Med samopostrežnim nakupovanjem se kupci praktično ne srečajo z osebjem trgovine, zato jim moramo dobrodošlico in zahvalo prirediti na blagajni. Ni mi težko spregovoriti par vljudnih in z marsikatero stranko tudi nekoliko bolj domačih besed." ![]( )90-ta prinesla trgovsko znamko Ob koncu 20. stoletja so se na Mercatorjevih policah prvič pojavili izdelki trgovske znamke Mercator. Tako so kupcem ponudil kakovostne izdelke po ugodni ceni ter okrepil odnose s proizvajalci in dobavitelji ter podprli slovensko proizvodnjo. Danes so na Mercatorjevih policah najrazličnejši izdelki trgovskih znamk iz 12 linij: Pekarna Grosuplje, Bio, Mercatorjeve vinske poti, Ambient, Pro Magic, Bonus Plus, Lumpi, Mizica, pogrni se, Active Life, Premium, Mercator in My Body. Leta 2002 so v Mercatorju uvedli spletno trgovino, postavili so tudi Tik tak blagajne, prvo v Celju leta 2007. Danes Mercator sodeluje z več kot 2 tisoč slovenskimi podjetji, v regiji na petih trgih pa skupaj z več kot 11 tisoč dobavitelji. V trgovinah je na voljo več kot 40 tisoč različnih vrst izdelkov domačih in tujih proizvajalcev. Kupcem je na voljo tudi Mercatorjeva kartica zvestobe – Pika, ki je bila uvedena leta 1999, z njo pa še danes kupci lahko koristijo mnoge ugodnosti in popuste. | Sledenje trendom: Napovedi za leto 2014 predvidevajo krepitev družbenih razrednih mej in selitev čedalje večjega števila ljudi v mesta. Še naprej se bo prebivalstvo staralo, spreminjala pa se bo tudi struktura družin (več enočlanskih gospodinjstev in večje število medgeneracijskih družin). Na drugi strani bo naraščala brezposelnost med mladimi ter na splošno. Zaradi vedno pomembnejše cene izdelkov, nizkega zaupanja potrošnikov, spremenjenih vrednot in življenjskih navad ter večje preudarnosti pri nakupih, lahko v prihodnje v trgovini na drobno na splošno kot del trendov pričakujemo čedalje manjšo lojalnost potrošnikov. Hkrati pa je mogoče pričakovati večje število različnih programov zvestobe za uporabnike na različnih nivojih (korporativno, trovske znamke, klubi, kartice, ipd.) in naraščanje zahtev potrošnikov po lokalnosti ponudbe. Po 65. letih bo fokus Mercatorja pri uporabnikih usmerjen na cenovne ugodnosti za kupce, kjer bo fokus na rednih in sezonskih akcijskih aktivnostih in predvsem na več slovenske ponudbe v sveži ponudbi. Pri sistemu zvestobe bo Pika kartica razvijala širjenje mreže partnerjev za koriščenje ugodnosti ter prilagajala ponudbo za potrošnike in funkcionalnost tudi z razvojem in implementacijo pri spletnem plačevanju. Tudi formate trgovin bo najboljši sosed prilagajal tako, da bo vključeval t.i. module "grab&go" na lokacijah z visoko frekvenco mimoidočih (ponudba za takojšnje zaužitje). V super in hipermarketih bo večal akcijski prostora in prostor za sezonske postavitve, večal bo ponudbo dnevno svežega programa v sosedskih prodajalnah in širil ponudbo pripravljene hrane, predpakiranih svežih izdelkov ter dodatnih storitev (Tik-tak blagajne). |