Letošnji dan slovenske hrane poudarja pomen kakovosti tal

Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bo sedmič [dan slovenske hrane,](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Dan-slovenske-hrane-in-tradicionalni-slovenski-zaj) ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos bo v ospredju pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/fewaq.webp) Tla so naravna tvorba na zemljini površini, koža našega planeta, sestavljena iz mineralov, vode, zraka, organske snovi in brezštevilnih organizmov, ki razgrajujejo odmrle ostanke rastlin in živali. Nastajala so v dolgem časovnem obdobju, saj centimeter rodovitnih tal nastane v tisoč letih s prepletanjem delovanja tlotvornih dejavnikov, kot so: matična podlaga, relief, podnebje in talni organizmi. Rodovitnost tal pa je lastnost, ki rastlinam omogoča rast. Talni organizmi predstavljajo četrtino skupne biotske pestrosti planeta. V tleh potekajo številni procesi (premeščanje, vnosi, izgube, pretvorbe), ki so skupaj z različnimi tlotvornimi dejavniki pripeljali do razvoja zelo raznolikih tal oziroma številnih talnih tipov. Ob dejstvu, da je v zadnjih desetletjih izginilo več rodovitnih tal kot kdaj koli prej in ob dejstvu, da se ta trend nadaljuje, je ozaveščanje in širjenje znanja o pomenu tal za vse človeštvo in o posledicah njihove degradacije naša skupna dolžnost. Tla morajo biti naša skupna skrb in pravilno ravnanje z njimi pri kmetijski pridelavi in ostalih človekovih dejavnostih naša velika skupna odgovornost, ki mora temeljiti na znanju in zavedanju, da brez tal ni rastlin, ni življenje, ni človeka. Samo s tem zavedanjem in znanjem bomo sposobni najti trajnostne rešitve. Od naših odločitev in dejanj je danes odvisno, kako bomo za prihodnje generacije ohranili tla, ki so ključnega pomena za življenje v kopenskih ekosistemih in so poleg vode in zraka temeljna naravna vrednota. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ob tem poudarja, da se mora kmetijstvo tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča. "Eden od načinov je tudi ekološko kmetovanje, saj ima Slovenija kar 85 odstotkov kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki, kar je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje ima v Sloveniji veliko priložnosti za razvoj, je lahko pravi odgovor za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki," je še poudarila ministrica. Ob dnevu slovenske hrane naj bo v ospredju misel o tleh, kmetijskih površinah kot temelju in pogoju za pridelavo kakovostne hrane. "Ob vsakem grižljaju sočnega jabolka, slastnega kruha z medom in maslom, ob vsakem požirku mleka se vsakič znova spomnimo, da je naša odlična domača hrana pridelana na zdravih slovenskih tleh. Ohranimo jih za prihodnje rodove!" Pomen tal iz vidika Ministrstva za okolje in prostor "Tla so z vidika človekove civilizacije neobnovljiv naravni vir, saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja," poudarja minister za okolje in prostor Jure Leben. So živ in dinamičen del okolja, ki ima v kopenskih ekosistemih bistveno večjo vlogo, kot je bilo to prepoznano doslej. Predstavljajo temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so osnova za vrsto človekovih dejavnosti, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in arhiv dediščine. Kot sestavni del okolja so tla ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika, kroženja organske snovi ter so osnova biotske pestrosti. Zaradi zagotavljanja okoljskih, ekonomskih in socialnih funkcij so zato izrednega pomena za ljudi in okolje. "Zato je treba tla varovati in predvsem z njimi preudarno ravnati", opozarja Leben. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in klimatskih spremembah so tla izpostavljena številnim grožnjam in procesom degradacije, ki vključujejo: erozijo, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidavo zemljišč ter onesnaževanje tal. Posledice degradacijskih procesov tal se kažejo v izgubi rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti tal za pridelavo zadostnih količin varne hrane in biomase, izgubi ogljika in biološke raznovrstnosti, zmanjšanju sposobnost tal za čiščenje in zadrževanje vode, počasneje se razgrajujejo morebitna onesnaževala v tleh. Nekateri degradacijski procesi tal v Sloveniji niso zaznani v takem obsegu, da bi dejansko ogrožali tla in njihove funkcije v okolju oziroma so zaznani zgolj lokalno, kar pa ne pomeni, da tudi v takih primerih ni treba ustrezno ukrepati. Grožnjo tlom na posameznih območjih Slovenije predstavljata onesnaženje tal z anorganskimi onesnaževali (predvsem kovinami in polkovinami, kot so npr. kadmij, svinec, cink, arzen, baker) in organskimi onesnaževali iz industrije in prometa (npr. poliklorirani bifenili (PCB), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in mineralna olja) ter kmetijstva (ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Grožnjo tlom predstavlja erozija, ki se pojavlja lokalno in je močno odvisna od reliefa, vegetacije, vrste tal in podnebnih značilnosti. V Sloveniji prevladuje predvsem vodna erozija, v manjši meri se pojavlja tudi vetrna erozija. Največja prepoznana grožnja tlom v Sloveniji pa je prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali in utrjevanje oziroma zbijanje tal, ker to predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo funkcij in storitev, ki jih tla v okolju zagotavljajo. Varstvo tal je ključnega pomena tudi pri spopadanju z globalnimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, varnost preskrbe s hrano, zdravje ljudi, varstvo naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter ne nazadnje tudi migracije, in jim bo treba pri snovanju politik in načrtovanju razvoja dati bistveno večji pomen. Tla proučuje mlada naravoslovna veda – pedologija. Njeni začetki in s tem poglobljeno raziskovanje tal segajo na konec 19. stoletja. Pri razumevanju talnih procesov in lastnosti ter razvoju raziskovalnih metod sodelujejo različne naravoslovne vede (fizika, kemija, geologija …). Pedologija je zato temeljni predmet biotehniških ved in je v največji meri veda o okolju. Primarni vzroki raziskovanja tal so bili povečane potrebe po hrani in drugi biomasi. Prav pridelava hrane, krme, biomase in surovin je primarna funkcija tal oziroma primarna (proizvodna) ekosistemska storitev, ki jo zagotavljajo kmetijska tla. Danes pa se moramo zavedati, da opravljajo tla še številne druge nujno potrebne in pomembne funkcije oziroma okoljske ekosistemske storitve, kot so zadrževanje in kroženje rastlinskih hranil, zadrževanje in čiščenje vode, razgradnja, vezava in nevtralizacija onesnaževal, čiščenje in polnjenje podtalnice, skladiščenje ogljika, so življenjski prostor talnih organizmov ...