Letos bogat pridelek sladkorne pese

Spravilo letošnje letine sladkorne pese v Pomurju je končano, v Podravju pa pridelek še pospravljajo. Več kot polovico pobranega so že dostavili v tovarno sladkorja v Osijeku, je povedal predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi. Kot je dodal, so pozitivno presenečeni nad količino pridelka, cena pa bo po pričakovanju enaka lanski. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/sladkorna pesa WEB.jpg>) Po prvih zbranih podatkih je povprečen pridelek več kot 80 ton pese neto na hektar, sladkorna stopnja je nekaj več kot 15-odstotna, "kar glede na količino ni slabo, saj večina pridelovalcev dosega 100 ton bruto na hektar". "Običajno količina ni pojem za kakovost, a očitno so pridelovalci storili vse prav, tudi tehnološko, zato smo zaenkrat v Pomurju zadovoljni z rezultatom," je povedal Kosi. Ta čas poteka spravilo sladkorne pese še v Podravju, kjer prav tako ni zaznati odstopanja navzdol in bodo rezultati predvidoma podobni. Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal upa, da bo odkupovalec pridelek plačal skladno s pogodbo, torej do konca letošnjega leta. Zadruga je sicer v začetku leta podpisala pogodbo s hrvaškim podjetjem Viro za odkup vse v Sloveniji zasejane sladkorne pese, vendar je kupec sredi leta zaprl tovarno sladkorja v Virovitici. Pogodba in z njo vse obveznosti se je tako prenesla na tovarno sladkorja v Osijeku, nakup pa izvaja družba Hrvatska industrija šećera, ki združuje več hrvaških proizvajalcev sladkorja. Pričakujejo, da bodo cene enake kot lani, to je 33 evrov za tono pese pri 16-odstotni sladkorni stopnji. "V okoliških državah so cene sladkorne pese bistveno nižje, ne vidimo pa drobnega tiska v pogodbah teh pridelovalcev, na primer v sosednjih Avstriji in na Madžarskem, ki pridelujejo za istega odkupovalca kot mi. V preteklosti so bila na primer tudi v Sloveniji določena nadomestila. Stimulacije so lahko take, da iz neto cene, ki je zapisana in javno objavljena, nastane 'kosmata' cena za proizvajalca, s katero odkupovalec spodbuja in ohranja proizvodnjo v sosednjih državah," je povedal Kosi. Po desetletju opustitve pridelave pri nas so predlani prvi kmetje ponovno zasejali to poljščino, in sicer na 75 hektarjih. Lani so sladkorno peso pridelovali na 200 hektarjih, letos pa le na 100 hektarjih. Razlog za ta padec po mnenju Kosija ni v tehnologiji, tehniki ali kakovosti, ampak v neresnosti lanskega kupca, ki je zamujal s plačili, "kar je zbodlo marsikaterega pridelovalca, ki bi ali nadaljeval s pridelavo ali celo začel na novo".