Lani podražitev večine osnovnih živilskih izdelkov

V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, se je večina osnovnih živilskih izdelkov podražila. Najbolj so se podražili jabolka, za 35,4 odstotka, in mleto mešano meso, za 22,8 odstotka, je pred svetovnim dnevom hrane, 16. oktobrom, danes objavil statistični urad.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Jajca, pakirana po 10 kosov, so se lani glede na leto 2019 podražila za 9,8 odstotka, kilogram kruha za 6,6 odstotka in liter mleka za 4,1 odstotka. Medtem se je krompir pocenil za 18,9 odstotka. Povprečen Slovenec je lani za prehrano v povprečju porabil 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in en kilogram medu. Stopnja samooskrbe se je lani glede na predhodno leto povečala pri vseh kmetijskih proizvodih, za katere statistični urad izračunava to statistiko. Najbolj se je povečala pri medu, za 23 odstotnih točk na 67 odstotkov, in žitih, za 14 odstotnih točk na 89 odstotkov. Najvišjo stopnjo samooskrbe smo sicer lani dosegli pri jajcih, kjer je bila 95-odstotna, in žitih, kjer je bila 89-odstotna. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 84-odstotna, s krompirjem 60-odstotna in zelenjavo 48-odstotna. Slovenija je med uvoženimi živilskimi izdelki lani vrednostno uvozila največ zelenjave in sadja, za 488 milijonov evrov. Med izvoženimi izdelki pa so bili najbolj vredni mlečni izdelki in jajca, za 250 milijonov evrov. Največ hrane je bilo vrednostno uvožene iz Italije, izvožene pa na Hrvaško. Sadju in zelenjavi so pri uvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (262 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (260 milijonov evrov), živinska krma (253 milijonov evrov), druga živila (224 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (198 milijonov evrov), mlečni izdelki in jajca (193 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (97 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (66 milijonov evrov). Mlečnim izdelkom in jajcem so pri izvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (201 milijon evrov), druga živila (193 milijonov evrov), zelenjava in sadje (180 milijonov evrov), živinska krma razen žit v zrnju (157 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (132 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (76 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (34 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (34 milijonov evrov). Podjetja v dejavnosti proizvodnje živil so lani s prodajo ustvarila za dobri dve milijardi evrov prihodka, kar je 3,6 odstotka manj kot v letu 2019. Proizvodnja živil je k skupnemu prihodku, ustvarjenem v predelovalnih dejavnostih, prispevala 7,1 odstotka, od tega je največ prihodka ustvarila s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov (728 milijonov evrov), sledila je predelava mleka (396 milijonov evrov).