Kuhar za tarčne ukrepe ob prehranski draginji

V zadnjih letih smo imeli zgodovinsko gledano najnižje cene hrane, kar pa ni bilo vzdržno, ocenjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kuhar.webp) Dvig cen hrane bo za marsikoga pomenil velik socialni pritisk. Pri soočanju z visokimi cenami pa Kuhar odsvetuje "ad hoc" ukrepe in se zavzema za tarčne ukrepe, usmerjene v ranljive skupine, kmetije in živilska podjetja. O tem je govoril na 21.Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij, ki je bil v sredo v Portorožu. Glavno gonilo rasti cen hrane so cene energentov, je v pogovoru za STA ob robu sredinega Vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu opozoril agrarni ekonomist: "Evropa je do določene mere v precejšnji energetski zanki in je precej ranljiva." Z vidika kmetijstva in proizvodnje hrane je Slovenija žal rahlo nebogljena, je dodal Kuhar: "V Sloveniji nimamo suverenosti nad dogajanjem na trgih zaradi majhnosti, tudi zaradi postopnega upadanja kondicije kmetijstva in živilstva ne." V zadnjih petih do desetih letih smo imeli zgodovinsko gledano najnižje cene hrane, kar je bilo okoljsko, družbeno in nenazadnje ekonomsko nevzdržno, je še menil. Za to, da imamo npr. lahko poceni zrezek, so v Nemčiji med delavstvom po njegovih besedah mezdne razmere. Poleg tega ima intenzivna industrijska proizvodnja hrane neželene posledice ne le na plače v kmetijstvu in živilski industriji, ampak tudi za okolje. Korekcija cen je tako morda tudi iskanje ustreznejših in trajnejših cenovnih ravni, je dejal. Vsekakor pa se bomo po njegovem morali "odbiti" od nizkih cen, na katere smo bili navajeni. Prehranska draginja bo lahko za marsikoga predstavljala velik socialni pritisk, zato je Kuhar prepričan, da je treba za ranljive zagotoviti tarčno pomoč. Obenem bi morala država s tarčno pomočjo kmetijam in srednje velikim živilskim podjetjem zagotoviti ohranitev njihovega proizvodnega potenciala, verjame. Glede napovedanih ukrepov nove vlade je Kuhar priznal, da si natančno ne predstavlja, kako bo izgledal t.i. dogovorni pristop. Pri tem odsvetuje ad hoc ukrepe, s katerimi bi posegali v filigranska tržna razmerja. Prav tako ni pristaš reguliranja cen oz. definiranja marž v agroživilski verigi. Poleg omenjenih tarčnih ukrepov pa bo potrebno tudi preprečevanje zlorabe tržnih položajev, je sklenil.