Kuhar: "Razpad Tuša bi imel širše posledice"

# Sinoči je v zadnji informativni oddaji POP TV gostoval agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je eden od treh piscev (še Bogomir Kovač in Jernej Štromajer) elaborata za rešitev največjega slovenskega trgovca, ki pa je po Kuharjevih besedah in zadnjem raziskovanju agencije IGD padel na 4. mesto med trgovci. ![]( ) "Prehitel ga je Hofer," je sinoči med drugim dejal Kuhar (na prvih dveh mestih sta Mercator in Spar) in poudaril, da bi imel propad Tuševega trgovinskga imperija širše posledice. Očitno je bil projekt Mirka Tuša, nekdaj najbogatejšega Slovenca, preveč optimistično zastavljen. Svoj močno okrnjeni imperij zdaj komajda še drži nad vodo. Banke so mi sicer res reprogramirale posojila do leta 2020, a mnogi ne verjamejo v njegov uspeh, zato že razmišljajo o prodaji svojih terjatev, so zapisali v najavi prispevka na največji komercialni TV, kjer je voditelj Uroš Slak omenil tudi namigovanja, da se za najboljše lokacije Tuša že zanima trgovinska veriga Spar, ki naj bi to kupila od finančnega sklada Alte. Tržni delež trgovine Tuš je nazadnje znašal okoli 12,7 odstotka, medtem ko je leta 2009 znašal okoli 18 odstotkov. Padec tržnega deleža je po mnenju ekonomistov posledica zahtevnih ekonomskih razmer na trgu, k temu pa so po mnenju avtorjev študije prispevale tudi diskontne trgovine. Kot je znano naj bi imela sanacija skupine Tuš ima zaradi finančnega obsega in poslovnega vpliva narodnogospodarski in politični pomen, kot je zapisano v študiji, ki jo je naročilo gospodarsko ministrstvo. Elaborat razkriva, da je bilo za skupino Tuš, ki zaposluje okoli 3000 ljudi, usodnih pet napak. Te so: prehitra in premalo uravnotežena rast, premajhna osredotočenost na strateški razvoj, visoka zadolženost s slabimi poslovnimi rezultati, šibko menedžersko vodstvo in poslovni model ter tudi "podjetniška vihravost, pohlep in nedoraslost lastnika", torej Mirka Tuša. Po oceni britanske družbe IGD sta leta 2014 Lidl in Hofer skupno obvladovala okoli 25 odstotkov, Mercator okoli 30 odstotkov, Spar 16,6 odstotka, Engrotuš pa 13,1 odstotka špecerijskega trga. Trgovina na drobno pri nas tako čuti sistemske posledice krize, predvsem padec agregatnega povpraševanja in zaostrovanje pogojev dolžniškega financiranja, ki je še zlasti močno vplivala na nekatere velike družbe v trgovski dejavnosti. | Po oceni britanske družbe IGD sta leta 2014 Lidl in Hofer skupno obvladovala okoli 25 odstotkov, Mercator okoli 30 odstotkov, Spar 16,6 odstotka, Engrotuš pa 13,1 odstotka špecerijskega trga. Trgovina na drobno pri nas tako čuti sistemske posledice krize, predvsem padec agregatnega povpraševanja in zaostrovanje pogojev dolžniškega financiranja, ki je še zlasti močno vplivala na nekatere velike družbe v trgovski dejavnosti. |