"Da imamo varno in kakovostno hrano v Sloveniji, nedvomno potrebujemo slovenskega kmeta, močno živilsko-predelovalno industrijo in konkurenčno trgovino," je na dogodku v Ljubljani izpostavil predsednik KGZS Jože Podgoršek.
Ob tem je spomnil tudi na prizadevanja deležnikov, da bi bilo več hrane lokalnega porekla na trgovskih policah. Opozoril je, da zaznavajo zaskrbljujoč trend počasnega izginjanja hrane slovenskega porekla s trgovskih polic. "Ko pogledamo slovenskega kmeta in se pogosto tudi v tem letu pogovarjamo o njegovih izzivih in težavah, je največji izziv zanj še vedno prodati po konkurenčni, pošteni ceni tisto, kar pridela," je poudaril Podgoršek.
V luči tega je slovenske potrošnike pozval, da zaupajo slovenskemu kmetu in živilsko-predelovalni industriji ter kupujejo hrano lokalnega porekla. Med razlogi je med drugim izpostavil, da se v Sloveniji še vedno uporablja bistveno manj antibiotikov v živinoreji kot v večini drugih evropskih državah, iz katerih te produkte uvažamo, ter manj sredstev za varstvo rastlin in gnojil.
Glede vprašanja povečanja samooskrbe v državi pa je ocenil, da so rezerve predvsem pri rastlinski proizvodnji, kjer smo najslabši. Po podatkih državnega statističnega urada je namreč Slovenija z zelenjavo 32-odstotno, s krompirjem 34-odstotno ter s sadjem 21-odstotno samooskrbna, medtem ko je z mesom 85-odstotno in z žiti 74-odstotno.
"Letošnje leto je pokazalo, da rabimo namakalne sisteme, da potrebujemo mreže proti toči, oroševalne sisteme proti pozebi in rastlinjake, da bomo lahko čim bolj stabilno pridelovali in da bomo nenezadnje tudi stabilne partner potrošnikom," je še poudaril Podgoršek.
O izzivih, s katerimi se trenutno soočajo pri pridelavi, pa je spregovoril mariborski kmet Jože Horvat, ki prideluje zelenjavo na 20 hektarjih površin. V luči zelo sušnih razmer, ki so zaznamovale letošnje leto, je poudaril pomen večjega števila tehnološko izboljšanih namakalnih sistemov in rastlinjakov, s katerimi bi lahko pridelavo začeli prej in jo potegnili v zimski čas ter posledično zagotovili več slovenske zelenjave. "Zagotovo smo boljši od pridelovalcev iz tujine, ker smo omejeni z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, naši pridelki imajo tudi krajše transportne poti," pa je poudaril o prednostih nakupa domačih izdelkov.
Da je analiza varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano pokazala, da ima Spar v ponudbi največ hrane slovenskega porekla, pa je povedal izvršni direktor komerciale v podjetju Spar Slovenija Uroš Lozej
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so odkupili 16.000 ton slovenskega sadja in zelenjave, kar je 1100 ton več kot v enakem obdobju lani, in to kljub zelo sušnim razmeram, je navedel.
Prepričan je, da se da število teh izdelkov na njihovih policah še povečati. Eden od načinov je po njegovih besedah tudi sklepanje dolgoročnih pogodb s pridelovalci. Na področju sadja in zelenjave sodelujejo z 80 slovenskimi dobavitelji (od skupno 500 dobaviteljev) ter imajo sklenjenih 24 dolgoročnih pogodb. Po njegovih pojasnilih v podjetju sodelujejo tudi z večino slovenskih zadrug. "Omogočamo pa tudi pridelovalcem, da neposredno sodelujejo z nami, na koncu je to odločitev posameznika, ali sodeluje z zadrugo oziroma s Sparom," je pojasnil.
O določitvi nizkih odkupnih cen, glede česar so bili nedavno kritični predstavniki kmetov, pa je dejal, da je ta na eni strani "zagotovo za pridelovalca vedno prenizka, za potrošnika pa previsoka". "Mi smo tukaj nekje na sredini, kjer imamo odgovornost za enega in za drugega ter moramo upoštevati tudi potrošnika. Delamo tudi v korist potrošnika, zato se za cene pogajamo, poskušamo dobiti neko pravo ceno, katera ustreza tako pridelovalcu, nam kot trgovcu in potrošniku," je zagotovil Lozej.
Na vprašanje o občutni vrzeli med nizkimi odkupnimi cenami in končno ceno na trgovskih policah, denimo v primeru mleka, pa je ponovil, da se na eni strani intenzivno pogajajo z dobavitelji glede odkupnih oz. nabavnih cen, na drugi pa opozoril tudi na dejstvo, da je "slovenska trgovina ekstremno konkurenčna in pod pritiskom". "Takšno konkurenco, kot jo imamo v Sloveniji, imamo malo kje v Evropi. Imamo osem resnih trgovcev in se prilagajamo ceni, marže oziroma dobičkonosnost pa je mogoče razbrati iz letnega poročila," je sklenil.
Na predstavitvi ob svetovnem dnevu hrane sta govorila tudi kmet Jože Horvat, ki je prišel iz Maribora in je dejal, sta za večjo samooskrbo z zelenjavo potrebna vlaganje v pridelovalno infrastrukturo in tesnejše sodelovanje s trgovci. Znani kuhar in vplivnež Luka Pangos (levo na spodnji fotografiji) se je pohvalil, da je sedaj tudi sam kmetovalec. Bil je zmagovalec 10.sezone šova MasterChef Slovenija, prisotnim pa je pripravil jedi iz slovenskih živil.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
