INTERVJU: Dr.Pravst: "Zmagovalce odločili prehranska sestava, okus in embalaža"

V Ljubljani so bile ta teden predstavljeni dobitniki nagrad za[najbolj inovativna živila](http://instore.si/newsarticle/newsarticle/Institut-za-nutricionistiko-izbral-najbolj-inovati), po podelitvi pa smo nekaj besed spregovorili z dr. Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko. ![](/storage/files/images/pravle.jpg)Izbrana živila po konkurenčnosti, kreativnosti ter prehranski sestavi v svoji skupini izstopajo od ostalih in dokazujejo, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana, kakovostna in zdravju koristna živila, s čimer dosegajo inovativnost velikih mednarodnih korporacij. Nagrade so prejeli: Pivovarna Union za pijačo Nula malina, Mercator in Pekarna Grosuplje za Pirin polnozrnat kruh, Žito za Koruzni toast, Ljubljanske mlekarne za linijo jogurtov MU Extra, Engrotuš in Fine Culinar za Skutine štruklje iz tatarske ajde ter Valens Int. za prehransko dopolnilo z vitaminom D v obliki ustnega pršila. Glede na to, da gre za priznanje inovativnega izdelka, me zanima, zakaj ga podeljuje Inštitut za nutricionistiko. Mar ne bi morali vi deliti priznanje za najbolj zdrave izdelke? Ne želimo kvalificirati med zdravim in nezdravim. Vsako živilo ima pač svojo prehransko sestavo in tudi sladice so na svoj način, v normalnih količinah, lahko del običajne zdrave prehrane. Zato se tej "etiketi" zdravega izogibamo in raje govorimo o tistih z boljšo ali slabšo prehransko sestavo. Kakšen je bil okvir, v katerega ste sprejemali kandidate? Prvo sito za določitev inovativnega živila je bila prav prehranska sestava živil. Od 52 živil smo med finaliste uvrstili le tista živila, ki so šla čez sistem prehranskega profiliranja, kar pomeni, da imajo ugodno prehransko sestavo, nato upoštevali še vidik inovativnosti in izbrali najboljša. Torej ste 52-erico izbrali na Inštitutu za nutricionistiko? Ne, toliko je bilo zbranih pobud s strani potrošnikov in proizvajalcev. Delež sta si obe strani ravno razdelili. Podrobno nam opišite, kako ste potem kandidate zredčili na šest zmagovalcev? Po predhodno omenjenem profiliranju kakovostne prehranske sestave nam je ostalo le še okoli 20 izdelkov, po čemer je bil izbor nato precej lažji. Nato smo se poglobili v lastnosti embalaže, prijaznost okolju, okus živila, ipd. Od tega trenutka naprej je bila izbira stvar vsakega posameznika v komisiji in ni bila točkovno ocenjena. Ste se odločili živila razdeliti na posamezne podkategorije? Seveda. Znotraj posameznih kategorij, smo živila uvrščali ločeno. Tudi sistem prehranskega profiliranja je narejen tako, da recimo za pijačo obstajajo drugačna prehranska pravila, kot za hrano. ![]( )Med začetnim nagovorom ste dejali, da so bili nekateri proizvajalci kar malce začudeni, ko so dobili informacijo o pobudi za tekmovanje za najbolj inovativno živilo... Res je. Presenečenje je bilo posledica tega, da so jih na seznam predlagali kupci. Nam lahko izdate, za katerega proizvajalca gre? Izmed tistih, ki so na koncu tudi pobrali nagrado, sta bila med temi Žito s svojim Koruznim toastom in pa Ljubljanske mlekarne, ki so jim kupci pohvalili linijo jogurtov MU Extra. Podjetje Fine culinar, ki je v sodelovanju s podjetjem Engrotuš izdelalo skutine štruklje iz tatarske ajde, se je predlagalo tako samo, opazili pa jih je tudi potrošnik. Razpis za najinovativnejši izdelek je potekal prvič? Da. Nekje je potrebno začeti, zdelo se nam je, da je to lahko koristno za kupce in proizvajalce in zato bomo skušali razpis izvesti vsako leto. Boste vsako leto podelili točno šest nagrad? To bo odvisno od prejetih predlogov. Vnaprej ne želimo definirati v katerih kategorijah bomo delali izbor, ker nismo vedeli, od kje bomo dobili ustrezno konkurenco. Če znotraj neke kategorije tekmuje le en izdelek, se nam podelitev nagrade njim zdi neprimerna. S tako težavo smo se tokrat srečali pri mesnih izdelkih.