Država hmeljarjem zaradi neprodanega hmelja ne more pomagati

Hmeljarji, ki jim je ob okrnjeni gostinski dejavnosti zaradi epidemije covida-19 lani in predlani ostalo neprodanega precej hmelja, so državi predlagali odkup presežka in povrnitev stroškov. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/hmeljarski likof.jpg>) Minister Jože Podgoršek jim je povedal, da tega država brez usmeritve EU ne sme, saj bi se to štelo za nedovoljeno državno pomoč. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je za STA dejal, da so državi predlagali odkup presežnega hmelja in povrnitev proizvodnih stroškov. A država zaradi 224 ton neprodanega hmelja ne more pomagati brez usmeritev EU, je danes na zboru hmeljarjev v Taboru povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minister je napovedal je, da bo ministrstvo hmeljarjem aprila izplačalo sredstva za nakup repromateriala, v pripravi pa je tudi načrt razdelitve sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam. Podgoršek je še dodal, da je ministrstvo letos debirokratiziralo postopke ureditve namakalnih sistemov. Oset je povedal, da je hmelj lani in predlani ostal neprodan, saj je bilo gostinstvo zaradi covida-19 večji del leta zaprto. Opozoril je, da je bilo zaradi covida-19 manjše povpraševanje po hmelju, večini hmeljarjev pa so leta 2020 potekle petletne prodajne pogodbe, ki jih trgovci lani zaradi epidemioloških razmer niso podaljšali. Trenutne razmere v hmeljiščih je Oset ocenil kot zadovoljive, vendar je izpostavil sušo. "Če se bo suho vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo slabo letino. Zadnje sušno leto je bilo leto 2013. Tam, kje bo premalo vlage, bo sama sadika hmelja težje pognala, saj mora rastlina za to imeti določen odstotek vlage. Ni niti pogojev za rast plevela," je dejal. Spomnil je, da so se hmeljarji marca in aprila lani soočali s pozebo, ki je zadržala rast hmelja. V poletnih mesecih pa jim je toča uničila precej pridelka. Zato so lani hmeljarji pridelali 600 ton manj hmelja kot leto prej. Marsikateri hmeljar je letos moral popraviti žičnice v hmeljiščih, zdaj pa poteka priprava na sajenje hmelja. Poteka tudi pregled namakalnih sistemov, je dejal Oset. V hmeljišča so že prišli prvi delavci iz Romunije, njihovo število pa se bo to spomlad gibalo okoli 800. Minister je ocenil, da je hmeljarstvo za slovensko kmetijstvo pomembna panoga, s hmeljem pa se je Slovenija postavila na svetovni zemljevid. Hmeljarje je pozval k povezanosti, da bi bili lahko še močnejši.