Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk letos 16. novembra

Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bomo sedmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/zajtrk9.webp) Obeleževanju dneva slovenske hrane z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka se vsako leto pridružuje vedno več posameznikov, podjetij in drugih institucij. S tem sporočamo našim najmlajšim v državi, staršem, vzgojiteljem, predstavnikom države, drugih institucij, podjetij ter posameznikom, da je zavedanje o lokalno pridelani hrani in poseganju po njej zelo pomembno z vidika sektorja kmetijstva in živilske industrije, podeželja in varovanja okolja ter da je zajtrk zelo pomemben element zdravega načina življenja. Letos pa bo v ospredju tudi pomen zdravih tal, da lahko pridelamo varno in kakovostno hrano. Dan slovenske hrane Vlada RS je na oktobrski redni seji 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto, in sicer na vsak tretji petek v novembru, z namenom, da se v javnosti izpostavi pomen hrane iz lokalne bližine in s tem pokaže podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem, obenem pa se spodbuja tudi pripadnost do domačih proizvodov in spodbuja zdrav način prehranjevanja. Glavni namen razglasitve tega dne je torej podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane sledimo tudi ciljem in namenu sprejetega Zakona o promociji kmetijskih in živilskih podjetij, saj gre za dober ukrep in podporo promociji domače hrane. Ob dnevu slovenske hrane so izpostavljene naslednje pomembnejše vsebine: - hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. - Podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta; posledično s tem skrbimo za stabilno financiranje šolstva, zdravstva, socialnih transferjev, itd. - Ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja. - Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje. - Zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi. - S tem, ko spodbujamo povečanje samooskrbe s hrano v državi, povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk 2018 V okviru dneva slovenske hrane bo letos že osmo leto potekal projekt"Tradicionalni slovenski zajtrk” (TSZ), v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci. Da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor. Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2011. Glavni namen tega vseslovenskega projekta, ki poteka na dan slovenske hrane, je podpora lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena zagotavljanja prehranske varnosti, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo: ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Projekt vključuje vrtce in osnovne šole v Sloveniji, celotno populacijo vrtčevskih in šolskih otrok. Vsako leto pri tradicionalnem slovenskem zajtrku tako sodeluje več kot 260.000 otrok. Otroci se pogosto na ta dan v šoli in vrtcih pripravijo že prej, z raznimi dogodki, izobraževanji o pomenu lokalne hrane, zdravega načina prehranjevanja, obiščejo pa jih tudi lokalni čebelarji. Pobuda je dobrodošla tudi širši javnosti, s svojimi sporočili in namenom naslavlja tudi druge mlade, zato želimo, da bi projekt našel odmev tudi v srednjih šolah kakor tudi pri študentih. Sicer se nam vsako leto pridruži vrsto drugih posameznikov, institucij, podjetij, gostinskih obratov, turističnih objektov itd., ki na simboličen način podprejo in širijo pomen sporočil TSZ preko svojih aktivnosti.