Bojc:"Menedžement ni prodajal Žita"

Že od prihoda na vodilno mesto pred dobrimi tremi leti je predsedniku uprave Skupine Žito, Janezu Bojcu, uspelo znižati dolg s 24 milijonov na dobrih 12 milijonov evrov, v sobotnem intervjuju za Dnevnik pa je prvi mož Žita govoril tudi o uspehu svoje in neuspehu (ostalih) slovenskih blagovnih znamk.![](/storage/files/images/bojac.jpg) V največjem slovenskem podjetju v pekarski, mlinarski in slaščičarski dejavnosti ter proizvodnji testenin in zmrznjene hrane, ki ga je spomladi za 55 milijonov evrov (51,55 % lastniškega deleža) kupila hrvaška Podravka, leto ponovno zaključujejo z zelo dobrimi rezultati. Svoj delež je za 180,10 evrov na delnico prodal tudi **Janez Bojc** (na fotografiji) in sicer 8785 delnic od česar jih je imel približno polovico kot fizična oseba, polovico pa preko podjetja Jacoba, katerega stoodstotni lastnik je. *"Mandat imam do julija 2017, a če pride do kakršnihkoli sprememb bom to razumel. Predpostavljam, da mi lastnik v tem trenutku zaupa, saj vsaj doslej ni napovedal razreštve,* " je za sobotni Dnevnikov Objektiv povedal Bojc. Gede lastne vloge pri hrvaškem prevzemu je dodal:" *Moja vloga je bila predvsem pri tem, da je bil prodajni postopek pregleden. Kondicijo podjetja smo v tem občutljivem obdobju celo izboljšali. Drugih vlog nisem imel. Z državnozborskim oziroma vladnim sklepom je bilo Žito uvrščeno na seznam družb za privatizacijo, nato je SDH sklenil konzorcijsko pogodbo za prodajo 51,55 odstotnega lastniškega deleža. Takrat sem šel do vseh lastnikov in jim zagotovil, da lahko družba svojo pot še naprej uspešno nadaljuje sama. Malo je družb, ki bi svojim lastnikom izplačevale pet do sedemodstotne dividendne donose. Sama prodaja je stvar lastnikov. Menedžment v takšne odločitve ne sme posegati."* Poudaril je, da se je glede na to, da se je skoraj 87 odstotkov lastnikov odločilo prodati delnice, očitno menilo, da je kupnina ustrezna in da je logično, da so (bila) slovenska živilska podjetja zanimiva predvsem za kupce z Balkana, ker je bila slovenska prehranska industrija v nekdanji Jugoslaviji zelo močna. *"Tako po blagovnih znamkah kot tudi po tržnih deležih. Kolnska, Droga, Radenska, Fructal...so družbe, ki so bile prisotne na policah vseh jugoslovanskih trgovcev in so imele od deset do dvajset odstotkov višje cene, ker so potrošniki njihove izdelke uvrščali v kategorijo premium."* | V Žitu je zaposlenih 1153 ljudi Po spremembi lastništva jim po Bojčevih besedah prodaja narašča, na novo so zaposlili 50 ljudi in imajo tako trenutno 1153 zaposlenih. V enem letu spečejo 20 ton kruha in 7000 ton pekovskih izdelkov.Za dopeko še 8000 ton kruha, nekaj manj kot 2000 ton gre v izvoz. Med drugim je omenil, da so edini prejemniki nagrade "superior taste award" v Sloveniji, za izjemnost okusa. |