20. SEMPL: "Kako svetla bo medijska prihodnost?"

V Portorožu se zaključuje 20. konferenca medijskih trendov SEMPL, ki jo je v dveh dneh obiskalo več kot 1200 udeležencev iz celotne jadranske regije. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/navdi.webp) Prvi dan konference so mednarodni govorci največ pozornosti namenili novim priložnostim za medije, spodbujenih z razvojem tehnologije. Na jubilejni, že 20. konferenci v organizaciji družbe Media Pool, so udeleženci na glavnem odru lahko prisluhnili več kot dvajsetim govorcem z vsega sveta in se udeležili štirinajstih delavnic in seminarjev v vzporednem programu. Tudi letos se bodo tako seznanili z aktualnimi trendi v svetu medijev in marketinga, ki so čedalje bolj prepleteni z naprednimi tehnološkimi orodji. Kako bodo mediji videti leta 2030? Konferenco SEMPL, ki jo tudi letos povezuje britanski igralec in producent Julian Rhind-Tutt, je odprl Dean Donaldson, soustanovitelj in direktor britanske svetovalne družbe Kaleidoko, ter spregovoril o priložnostih za medije v letu 2030, do leta, ko se lahko svet po njunem mnenju bliskovito spremeni. Toda že zdaj so vidne razpoke, ki razkrivajo, kako bodo umetna inteligenca, tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain) in genetika v naslednjih desetih letih občutno spremenile vse, kar poznamo. "Na srečo pa človeštvo ne bo pozabilo na svoje korenine," je poudaril,"a bo moralo povsem spremeniti razmišljanje o kreativnosti." Emma Winchurch-Beale, direktorica mednarodne prodaje pri The Washington Postu in predsednica World Media Group (WMG), ki združuje največje medijske hiše na svetu, je predstavila rezultate raziskave o njihovih bralcih. Gre za zgodnje posvojitelje, ki imajo vedno prvi najnaprednejše tehnološke naprave, bolj verjetno kupujejo blagovne znamke, ki se oglašujejo v mednarodnih medijih, in jih vedno zanimajo novi izdelki. So vplivneži na področjih tehnologije, financ in naložb ter mode. "Oglasi, objavljeni v verodostojnih in uglednih medijih, so zato veliko bolj opaženi in učinkoviti," je povedala Winchurch-Bealova. Tudi Andrea Malgara, izvršni partner v nemški medijski agenciji MediaPlus Group, se je posvetil učinkovitosti oglasov, pri čemer je izpostavil, da so med videooglasi še vedno najučinkovitejši televizijski, sledijo oglasi na YouTubu, tako na namizju kot na mobilnih platformah, najmanj učinkovite pa so video objave na Facebooku. Zanimiva je tudi zgodba Roberta Čobana, lastnika in direktorja srbske revijalne založbe Color Press Grupa, ki je na podlagi lastnih izkušenj govoril o tem, kako se je medijska industrija v regiji odzvala na gospodarsko krizo in prihod iPhona – oboje jo je "doletelo" leta 2007. V Srbiji so, na primer, od leta 2008 do 2018 prodane naklade dnevnih časopisov izjemno padle, in sicer z 910.000 na 310.000. Takšno stanje je prisililo založnike tiskanih medijev, da so iskali nove vire prihodkov, kot so organizacija različnih konferenc in festivalov, založništvo knjig, ki na srbskem trgu doživlja pravi razcvet, posebne izdaje tiskanih revij, na primer za popotnike, ter organizacija izletov in potovanj. Kaj uničuje vašo blagovno znamko? Blagovne znamke bi se morale izogibati klišejem, saj so njihov največji sovražnik, meni ameriški strokovnjak za znamčenje David Brier. Znamčenje je namreč zanj umetnost razlikovanja, ki vdihne življenje izdelku in mu da pomen. "Če se kot podjetje le zlijete z vsemi vašimi tekmeci, če se ne razlikujete od njih, nimate unikatnega glasu in vam manjka jasna zgodba, boste le še ena znamka na prodajni polici," je opozoril. Dennis Yuscavitch, podpredsednik za globalni produktni marketing pri Outbrainu, pa meni, da bodo preživele le tiste blagovne znamke, ki se bodo naučile neposredno sodelovati s potrošniki. Tako imenovane "digital-first" blagovne znamke že v svoji "dedni zasnovi" in tudi močno majejo temelje tradicionalnih panog. In kaj se lahko tradicionalne znamke naučijo od njih? "Te znamke se ne bojijo neuspehov, napake delajo pogosto in se iz njih veliko naučijo. Predvsem pa so naravnost obsedene s potrošniki," je poudaril Yuscavitch. Namenite 10 % časa razmišljanju o prihodnosti Eden od najbolj zvezdniških govorcev na SEMPL-u Peter Hinssen, belgijski serijski podjetnik, govorec na največjih mednarodnih konferencah in avtor knjižnih uspešnic, je v svoji zadnji knjigi z naslovom Dan po jutrišnjem: kako preživeti v času radikalnih inovacij nanizal številne primere pionirskih organizacij, ki uvajajo izjemne inovacije in s tem temeljito majejo vse gospodarske panoge. O tem je govoril tudi v Portorožu in izpostavil svoje najpomembnejše spoznanje oziroma nasvet udeležencem: Namenite 10 odstotkov svojega časa, proračuna in kadrov radikalnim eksperimentom za "dan pojutrišnjem", torej razmišljanju o tem, kaj bo čez 5 ali 10 let in ne le, kaj se bo dogajalo čez leto ali dve. Rustam Ziganshin, ki je pri Facebooku prodajni partner za Srednjo in Vzhodno Evropo, je še posebej poudaril pomen pristopa "najprej video in mobilno" ("video and mobile-first"), saj uporaba mobilnih naprav povsod po svetu le še narašča. Video format je postal gonilo raziskovanja, razmišljanja in sprejemanja nakupnih odločitev, kar ni nič presenetljivega glede na to, da potrošniki gledajo videposnetke skozi ves dan. To pa zahteva tudi drugačno razmišljanje blagovnih znamk, ki se morajo po njegovih besedah v večji meri posvetiti načrtovanju za mobilne platforme. Wes Schaefer, ameriški podjetnik in prodajni trener, ki si je nadel ime "prodajni šepetalec", pa je v zaključnem prispevku opozoril na medsebojno soodvisnost prodaje in marketinga. "Odličen marketing olajša prodajo. Toda zaradi odlične prodaje je odličen marketing sploh mogoč, je povedal tudi na SEMPL-u. Za vse prodajnike pa ima preprost nasvet: "Iščite načine, kako služiti ljudem. Bodite empatični. Predvsem pa poslušajte svoje kupce." Vzporedni program: pomen sodelovanja v vsepovezanem svetu Udeleženci SEMPL-a so lahko obiskali tudi štirinajst praktičnih delavnic in seminarjev v vzporednem programu. Najprej se jim je predstavila modna oblikovalka Nina Šušnjara, ki je spregovorila o svojih kreativnih partnerstvih z uglednimi slovenskimi in tujimi blagovnimi znamkami, Andraž Zorko (Valicon), Roman Zatler (Delo) in Aleksander Bratina (Skupina Večer) so predstavili rezultate nove raziskave branosti in bralcev (RBB), Vera Lloyd-Thomas (Kreativa New Formula) pa je odstrla tančico s skrivnostnih množic podatkov, big data, in navedla nekaj nasvetov, kako jih upravljati. Urban Cvek in Sebastjan Novinšek Jelovšek (Influee) sta se posvetila vplivnostnemu marketingu, Damjan Planinc (Get Interactive) je poskušal odgovoriti na vprašanje, kako lahko umetna inteligenca in interaktivnost omogočita večjo učinkovitost mobilnega oglaševanja, Robert Petković (Bruketa&Žinić&Grey) je govoril o uporabi metrik v marketinških poročilih, Anja Rus (Red Orbit) pa se je posvetila vprašanju, kako do čim boljše izkušnje po kliku, ko postane vstopna spletna stran najdragocenejše sredstvo podjetja.