| Ukrep Washingtona omogoča bencinskim servisom blagovne znamke Lukoil v državah, kot so ZDA, da še naprej oskrbujejo stranke, hkrati pa preprečuje, da bi se denar iztekal v Rusijo, navaja AFP. |
Kot so navedli na ameriškem finančnem ministrstvu, so podaljšali dovoljenje z namenom, da se "ublaži škodo potrošnikom in dobaviteljem, ki želijo opravljati običajne transakcije" z bencinskimi servisi, ki zajemajo subjekte Lukoila.
S to odločitvijo je ministrstvo začasno odpravilo nekatere sankcije, ki jih je oktobra proti dvema največjima ruskim naftnima družbama Rosneft in Lukoil uvedel ameriški predsednik Donald Trump, veljati pa so začele 21. novembra.
Trump je sankcije, s katerimi je pred tem več mesecev odlašal, je oktobra označil za izjemne, obenem pa izrazil upanje, da bodo kratkotrajne. Ukrepi vključujejo zamrznitev vseh sredstev obeh podjetij v ZDA, hkrati pa vsem ameriškim družbam prepovedujejo poslovanje z njima.
Lukoil je po uvedbi sankcij napovedal prodajo svojega premoženja v tujini. Konec oktobra je sporočil, da bo svoje premoženje v tujini prodal švicarski družbi za trgovanje z nafto Gunvor. Vrednosti posla niso razkrili.
| V Srbiji težave z (ruskim) NIS-om...Srbska narodna skupščina je k proračunu za leto 2026 sprejela dopolnilo, ki predvideva približno 1,4 milijarde evrov za zagotavljanje energetske varnosti in stabilnosti države, sredstva pa bi država lahko porabila za prevzem Naftne industrije Srbije (NIS). Srbija je ZDA minuli teden zaprosila za posebno licenco za nemoteno poslovanje NIS (Naftne industrije Srbije), kjer so večinski lastniki Rusi, dokler ne najdejo kupca. Ker je niso dobili, je rafinerija v Pančevu zaradi pomanjkanja surove nafte v torek začela postopek zaustavitve obratovanja. ZDA od Srbije zahtevajo, da najde kupca za NIS, v tem času pa naj ne bi smel delovati. Sprejeti proračun Srbije za leto 2026 po poročanju srbske tiskovne agencije Beta sicer predvideva skupne prihodke in prejemke v višini 2415 milijard dinarjev (20,64 milijarde evrov) ter 2752 milijard dinarjev (23,53 milijarde evrov) odhodkov. To pomeni, da bo proračunski primanjkljaj znašal predvidoma 337 milijard dinarjev (2,88 milijarde evrov), kar predstavlja tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2026 je predvidena triodstotna rast BDP. |
Vir: sta
Foto: Arhiv InStore
