Hitra rast podjetja Delta Agrar

Delta Agrar, kmetijski del holdinga Delta v lasti srbskega poslovneža Miroslava Miškovića, zaposluje 1.400 ljudi in ustvari 260 milijonov evrov prihodkov na leto. Z novimi tehnologijami jim uspevajo visoko intenzivno in donosno poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in zelenjadarstvo. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Delta-Agrar_logo.webp)Okoli 70 odstotkov prihodkov jim prinese agrotrgovina, 30 odstotkov pa primarna pridelava. Največ vlagajo v pridelavo sadja in zelenjave.Delta Agrar po besedah Ivana Kostića, podpredsednika holdinga Delta za kmetijstvo, obdeluje 12.500 hektarjev zemlje. Okoli 18 odstotkov površin že namakajo, nove namakalne sisteme načrtujejo na 1.200 hektarjih. S primarno pridelavo se v Delti Agrar ukvarja 850 zaposlenih, drugi pa s predelavo, prodajo in distribucijo. Poleg rastlinske pridelave imajo še sadje in zelenjadarstvo, živinorejo, agrodistribucijo in borzo kmetijskih pridelkov. Koruzo in žita izvažajo v EU in Rusijo, ki je glavni tuji trg za sadje. "Tam so zaradi evropskih sankcij cene jabolk upadle za deset centov na kilogram, saj jih Belorusija in Litva izvažata iz drugih delov Evrope," pravi Kostić. Veliko vlagajo v sadjarstvo. Pridelajo največ jabolk, in sicer na 500 hektarjih v Čelarevu (toliko nasadov ima skupaj s kooperanti tudi Evrosad), nasad v Zaječarju pa bodo s sto povečali na 400 hektarjev. Končujejo naložbo v hladilnico v Čelarevu, kjer lahko 300 dni v optimalnih razmerah skladiščijo 20 tisoč ton jabolk (tolikšna je letna proizvodnja Evrosada). Po licenci pridelujejo in prodajajo osem sort klubskih jabolk, ki so po kakovosti in ceni v najvišjem razredu. Radi bi dobili licenco še za dve sorti klubskih jabolk, s sorto pink lady pa prodrli v Rusijo. V prvem polletju so izvozili za 7,85 milijona evrov jabolk. Po besedah Nikole Miličevića, direktorja posestva Podunavlje v Čelarevu, letos pričakujejo okoli 20 tisoč ton jabolk, toliko jih odkupijo od kooperantov, izvozijo pa 70 odstotkov. Nasade so pred spomladansko pozebo zavarovali z oroševanjem in kurjenjem slame. Žanjejo žita, pobirajo sojo, čebulo in krompir, sejejo pšenico, oljno repico. Zadnjih osem let vlagajo tudi v živinorejo. Od 11 farm je pet prašičjih in dve govedorejski, na štirih posestvih pa uvajajo ovčerejo, dodaja Zoran Uzelac, direktor živinoreje v Delti Agrar. Imajo tudi 500 kvadratnih metrov velik ribnik. S prašiči dosegajo sedemodstotni tržni delež, v Srbiji pa so drugi največji prašičerejec. Čez dve leti jih bodo lahko izvažali tudi v Slovenijo. Letno vzredijo 170 tisoč prašičev pitancev, genetiko razvijajo z Danci, z njimi se kosajo tudi po produktivnosti. Mleko prodajajo mlekarnam v Srbiji.