"Brandiranje" izdelkov za EU

![](/storage/files/images/kulen\(20\)[1].jpg)Hrvaški avtohtoni prehrambeni izdelki bodo morali skozi ponovno proceduro zaščite porekla potem ko bo ta država s 1.julijem vstopila v EU. Pred vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška zaščitila 12 svojih avtohtonih prehrambenih izdelkov, a ta zaščita velja samo na hrvaškem tržišču. Skozi enako proceduro morajo taisti izdelki tudi v Evropski uniji, da bi lahko dobili oznake o izvoru, o geografskem poreklu ali tradicionalnem ugledu. Po poročanju Al Jazeere predstavlja enega od njihovih zaščitenih znamk tudi kulen o katerem je za to TV, **Hrvoje Matijević**, proizvajalec baranjskega kulena, povedal:."*Pršut delajo po vsem Mediteranu, a kulen je lokalna zadeva in smo ga morali dejansko zaščititi."* Kaj vse so zaščiteni izdelki? Z izjemo baranjskega kulena imajo zaščiteno oznako o hrvaškem geografskem izvoru še virovitiška paprika, dalmatinski, drniški, ter krčki pršut, liški krompir, meso zagorskega purana, ter poljiški soparnik.Oznako o hrvaškem izvoru ima tudi ekstra deviškko oljčno olje Cres, ogulinsko kislo zelje, varaždinsko zelje in istrski pršut. Hrvaška je doslej zaščtila 23 močnih alkoholnih pijač in vin. Med temi sta najbolj znana Dingač in Plešivica ter nekatere travarice in loze.Procedura je trajala dolgo, kar pet let. Baranjski kulen so uspeli su zaščititi šele lani. Zaenkrat niso uspeli zaščititi še nobene tradicionalne hrvaške jedi kot so slavonski čobanac, zagorske štrukle ali međimursko gibanico. V Ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da je proces zaplten in dolgotrajen."*Mi smo s tem postopkom začeli že leta 2003, na ravni EU pa taki procesi trajajo tudi več kot pet let",* je za omenjeno TV *povedala* **Jelena Đugum**, vodilna v Službi za označavanje kvalitete izdelkov v Ministrstvu. Slovenija je v treh kategorijah zaščitila 16 izdelkov in jedi, Italija kar 251.Baranjski kulen je eden od maloštevilnih hrvaških izdelkov, ki bo kmalu vstopil izbrano društvo.