Uporabniki pristaniških storitev najbolj pogrešajo boljšo izmenjavo informacij.
Med razlogi za to, da je sever Jadranskega morja eno od redkih območij v Evropi, kjer pristaniški promet stalno raste, je direktor prodaje v Luki Koper Andrej Cah najprej omenil pravočasno prilagoditev infrastrukture na nove, večje ladje. Če so pred desetletjem pripeljale največ 6000 kontejnerskih enot TEU, jih zdaj do 15.000, po Cahovih besedah pa je v prihodnjih letih realistično pričakovati ladje z 20.000 enotami ali več.
Glavna dva vzroka rasti sta preselitev industrije z zahoda na vzhod Evrope, v naravno zaledje koprskega pristanišča, in to, da ladjarji prepoznavajo koristi preusmeritve ladij, ki plujejo skozi Sueški prekop, iz Severnega v Jadransko morje, je ocenil. Opozoril je, da je krajša pot še večja prednost v času, ko si Evropa prizadeva zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida.
Opozoril pa je, da še obstajajo območja, za katera so severnojadranska pristanišča najbližja, kljub temu pa večino tovora pošljejo skozi Rotterdam ali Hamburg. Po njegovih podatkih Koper in Trst pokrijeta samo 10 odstotkov bavarskega trga, kar že pomeni milijon kontejnerskih enot letno. Za jug Poljske pretovorijo samo 30.000 TEU letno. Velik potencial vidijo še na severu Češke in vzhodu Romunije.
Vsega tovora ne more prevzeti samo eno pristanišče, ampak si ga morajo porazdeliti, je dejal. Da bi to izkoristili, morajo ponuditi strankam zanesljive storitve, ne samo do pristaniških terminalov, ampak od vrat do vrat, je povzel. Okrepiti bi morali storitve vlačilcev in pilotov, poglobiti pristanišča, izboljšati digitalizacijo in avtomatizacijo, povečati skladiščne površine, tako v pristanišču kot v zaledju, je naštel.
Predsednik pristanišč v Trstu in Tržiču ter hkrati predsednik Združenja evropskih morskih pristanišč Espo Zeno D'Agostino je poudaril, da so v Furlaniji-Julijski krajini že povezali v enoten informacijski sistem tržaško pristanišče, letališče v Ronkah, terminale pri Fernetičih, Cervignanu, Gorici in Pordenonu ter industrijsko cono pri Dolini.
Zatrdil je, da v pristanišču v Trstu ni nobenih čakalnih vrst, saj zabojniki čakajo na pretovor na 11 krajih v zaledju. Iz pristanišča redno vozijo vlaki vse do Belgije in Litve, je poudaril. 52 odstotkov vsega tovora v ali iz pristanišča opravijo po železnici, tako da so že izpolnili cilj EU, se je pohvalil.
D'Agostino je dejal tudi, da se v zadnjem letu več kot s transportom ukvarja z energijo in da ima pri tem v mislih tudi mesto, ne samo pristanišča. Ko sta v pristanišču dve potniški ladji, se poraba električne energije v Trstu poveča za tretjino je opozoril.
Kot je dejal, želi tudi spremeniti pogled, da v pristanišču le pretovarjajo blago in potnike. Kot posebno dobičkonosno je omenil polaganje podvodnih telekomunikacijskih kablov in posredovanje informacij. V pristanišču bodo vzpostavili tudi prosto cono za kmetijske proizvode, je napovedal.
Izvršni direktor za države vzhodne Evrope pri ladjarski družbi AP Moller Maersk Ivić Vodopija je opozoril, da je od Sueza do severnega Jadrana pot res krajša, vendar so potovalni časi približno enaki. Poleg tega velike kontejnerske ladje v tukajšnja pristanišča ne pridejo polne.
Železnice nimajo zadostnih kapacitet in tudi vlaki so prekratki, da bi bili stroškovno učinkoviti, zato tudi glede izpustov ogljikovega dioksida jadranska pot ni v prednosti pred severnomorsko, je dodal. K tem težavam je prištel še zasedene skladiščne površine in neučinkovite postopke ter informacijsko tehnologijo.
Dobro je, da Napa obstaja, ampak ne rešuje vseh problemov, je ocenil. Prepričan je, da bi morale bolj sodelovati države, na primer zaradi železnic.
Podobno je predstavnik organizatorja železniških prevozov Metransa Peter Kiss opozoril, da ni dovolj, če politiki rečejo, da je treba tovor preusmeriti s cest na železnice, ampak je treba rešiti težave z infrastrukturo in organizacijo železniškega prometa.
Generalni direktor za jadransko območje pri francoskem ladjarju CMA CGM Bine Štancar je dejal, da si ta družba že prizadeva za zeleni razvoj s tem, da več ladij kot gorivo uporablja utekočinjeni naftni plin. Če bi želeli s takšnimi ladjami v Severni Jadran, bi potrebovali plinski terminal, na katerem bi se lahko oskrbovale, je omenil.
Napa po njegovem mnenju dobro deluje pri promociji in pri skupnem pridobivanju evropskih sredstev, pogreša pa več operativnega sodelovanja med pristanišči. Morali bi imeti skupen informacijski sistem, da bi preprečevali zastoje pred pristanišči, je prepričan. V tem sistemu bi morale po njegovem mnenju sodelovati tudi železnice.
Profesor na univerzi v Vidmu in nekdanji predsednik tržaške pristaniške uprave Maurizio Maresca meni, da bi v Bruslju radi videli skupno pristaniško upravo za Severni Jadran. Pojasnil je, da razmišlja le o Trstu, Kopru in Reki ter meni, da Benetke in Ravenna pri tem ne moreta imeti velike vloge.
