Kdaj ste trgovino uradno nasledili od očeta in kako sodelujeta?
Lastnik sem postal leta 2009, a že pred tem sem rad pomagal v trgovini. Zdaj se je situacija obrnila in sem jaz lastnik, oče pa mi na srečo še vedno priskoči na pomoč predvsem pri narezkih. Drugače trgovino upravljam sam. Včasih je res težavno, predvsem ko se bližajo prazniki in je ogromno naročil in dela. Situacija je pač taka, a kot je pravi oče, časi so se spremenili in se je treba prilagoditi.
Kako se spomnite časov kot otrok in ste imeli 10 let, mesto Gorica pa je bilo razdeljeno na pol, med Italijo in SFRJ, kjer se naš del imenuje Nova Gorica. Zdaj sta to eno povezano mesto evropske kulture, GO 2025?
Seveda se spomnim, kako je bilo, ko sem bil otrok. Podobnost že iz prejšnjega sistema in še sedaj je, da tukaj hodimo Slovenci v italijanske šole s slovenskim učnim sistemom. In ni kar zaman tisti rek, da smo čez mejo večji Slovenci kot tisti, ki ste se rodili v Sloveniji. Resda smo se mi v Italiji, a se čutimo absolutno Slovenci in imamo slovenske dokumente.
Danes je v Sloveniji vse zaprto, vi imate odprto, kaj pa včeraj, ko je bil 1.maj in kako je sicer ob nedeljah. V Sloveniji je zakon, da se ob nedeljah ne dela in so trgovine zaprte, z izjemami takih manjših oz.družinskih kot je vaša, ki imajo lahko odprto, če želijo in če delajo družinski člani, upokojenci oz.študenti. Kako pa je s tem v Italiji?
Imeli smo zaprto, ker naši družini ni všeč, da se dela ob praznikih in nedeljah. Zame je praznik - praznik in »basta«, takrat imamo zaprto. Glede tega vam lahko povem zanimivo zgodbo. V Trstu je bil market, ki je bil odprt 365 dni na leto, a so šli vseeno v stečaj. Problem tistega lastnika je bil ta, da je zaposloval samo ženske oz. trgovke in da nikoli ni imel zaposlenega nobenega moškega, saj je bil prepričan, da je za posel vizualno boljše, če za blagajno prodaja ženska. A to ga je drago stalo, saj so kupci to videli in jim ni bilo všeč. Da za veliko noč ali božič 25.decembra ženske stalno delajo namesto, da bi bile doma z otroci in družino. Ker je imel on seveda ravno takrat namerno odprto in so ženske morale delati, se zanj ni končalo dobro, kupci so ga zapustili, trgovec pa mora paziti na ugled in svoje zaposlene. Ko so prazniki v Sloveniji in trgovine pri vas ne delajo, tudi ob nedeljah, je v Italiji veliko Slovencev, saj je tukaj precej trgovin tudi takrat odprtih. Še posebej je večji obisk ob vseh dneh v zadnjih mesecih zaradi dogodkov ob GO 25.
Tukaj nasproti vaše je velika kitajska trgovina, kjer prodajajo vse mogoče, a nismo opazili, da imajo kako resnejšo poudbo živil.
Oni mi niso nobena konkurenca in zaradi tega sem se tudi odločil, da pri nas kmalu ne bomo prodajali prav nič drugega kot samo živila in bodo šle take zadeve kot so: čistila, šamponi itd., ven. Bomo pa imeli še večjo ponudbo mesa in ostale hrane.
Koliko vas dela v trgovini in zakaj imate na delovnih oblekah napis Maxi Vega, saj se ne imenujete tako ali je zadaj kaj drugega?
Zaposleni smo štirje, včasih pet. Vega je združenje malih trgovcev s katerim sodelujemo in ki nam pomaga pri cenejši nabavi blaga. Če bi sami nabavljali določene količina piva ali npr. testenin itd., bi bilo dražje in se nam ne bi splačalo, s tem združenjem pa je vse lažje in zato smo njihovi člani že dolgo. Tudi zato, ker imamo pri tem sodelovanju svobodo in ni tako kot če bi bili franšiza kakega velikega trgovca in morali nakupovati in prodajati vse kar ti rečejo oni. Z Vego je tako, da lahko od njih kupim kadar hočem in kolikor hočem in to karkoli. Med nami je veliko zaupanja, saj je z njimi sodeloval že moj oče Emilio, ki mi še sedaj pomaga pri delu v trgovini.
Kaj vam gre najbolj v prodajo ob pivu, ki ga vidimo tu ob blagajnah v velikih količinah in od raznovrstnih proizvajalcev in katera znamka piva najbolj?
Najbolj gre v prodajo pivo Forst iz Tirolske (op.p. Birra Forst). Ob pivu še mesnati izdelki, parmezan, pršuti, mortadele itd. Ob četrtkih smo znani po kuhani mortadeli oz.pršutu pečenem v testu. To je naša posebnost, saj se v naših krajih to dela že dolgo. V tradiciji trgovine je, da ga prodajamo ob četrtkih, ko ljudje pridejo namensko zaradi tega in čakajo v vrsti, kar pomeni, da se je to odlično prijelo in tega ne spreminjamo. Ob velikonočnih praznikih smo najbolj znani po polsuhem pršutu, tri mesece postaranem, ki se kuha v vodi. Zelo smo znani tudi po pečenem pršutu, ki ga pripravljamo za osebne praznike, poroke itd. Obstaja veliko vrst pršutov in zato imamo precej stalnih strank, v zadnjih letih pa prihajajo tudi novi. Ob petkih je že dan za porketo v testu (op.p. "porchetta"), jed iz počasi pečene svinjine. To, da je v testu, pomeni, da je meso ovito ali pečeno v kvašenem ali listnatem testu.
Kako je pa s kruhom?
Imamo res odličnega in nam ga dela pekarna, ki je delala že v času Avstroogrske in je v Koprivnem, vasi, ki je v Italiji. Majhna pekarna, kruh delajo v krušni peči. V Italiji delajo peki kruh samo dopoldan, do 8., najkasneje 9.ure, popoldan nihče. Kruh mora biti kvaliteten, brez dodatkov in raznih stvari, ki jih dodajajo marsikje. Naš dobavitelj v pekarni izdeluje kruh na način kot se je delalo včasih, vse od začetka, ni kake dopeke ali česa podobnega, da bi npr. kruh zamrznili. Natančno vemo koliko kruha potrebujemo za naše stranke in prodamo ga vsak dan vsega! Ni poceni, je pa seveda izredno kvaliteten. Zdaj gredo odlično v promet tudi vina in Slovenci imamo veliko dobrih. Najbolj vina Fiegel ali Ruj in še kaka druga.
Katerih kupcev imate več, Italijanov ali Slovencev in kaj pridejo največ iskat iz Slovenije?
V času, ko je našo trgovino vodil oče je bilo Slovencev celo več, zdaj je malo več Italijanov. To je odvisno in obisk enih in drugih niha, tudi turistov je veliko, sploh letos, ko imamo ta uspešen projekt dveh Goric, Go25. Je pa seveda treba vedeti, da tukaj živi ogromno zamejcev, takih Slovencev kot smo mi, z italijanskimi dokumenti. Slovenska manjšina je zelo močna. Pridejo pa k nam celo iz Ljubljane zaradi nakupa parmezana in skoraj vedno tudi mesnatih izdelkov kot sta mortadela in pršut. To jim tudi režemo tako kot je treba in mnogi ne znajo, saj dostikrat vidim, da v Sloveniji režejo narobe ali pa kar s plastiko. Me včasih v šali, a tudi zares prime, da bi odprl šolo rezanja mesa v Sloveniji in jih šel poučevat kako se reže, ker res ne znajo.
Za Italijo je pri nas slišati, da je z dokumentacijo birokracija kar težavna, kako je sedaj s tem, ko sta mesti povezani?
Da, res je, a prej so bile težave večje, zdaj je bolje ravno zaradi povezanosti in pomoči Evrope. Ta GO25 nam je dejansko veliko pomagal. Dobili smo tudi določeno finančno podporo in mi smo tako zamenjali hladilnike ter še nekatere stvari, saj so projekti pri tem res odlični tudi za lokalne podjetnike. Zdaj imamo vsi dosti turistov in v Gorico prihaja veliko več ljudi kot sicer v preteklosti. Vseeno pa še posebej v zadnjem času v naši trgovini opažamo predvsem večji obisk Slovencev, kar je dokaz, da imamo dobro kvaliteto in da so cene podobnih izdelkov v Sloveniji višje. Za naše ljudi v zamejstvu pa veliko pripravljamo naročeno hrano in zakuske oz. hladne narezke, to pa za številne prireditve, in smo tudi po tem precej znani.
Kaj bi izpostavili, da se je spremenilo najbolj glede vaše ponudbe, s časi, ko je trgovino vodil oče?
V zadnjih letih pri izdelkih veliko bolj poudarjamo kvaliteto, predvsem kar zadeva delikateso. Od mortadel, pršuta, sirov itd. potrošniku želimo ponuditi samo najboljše. Lani je šlo največ ravno mortadele, ki jo smo jo prodali skoraj dve toni. Dostavljamo tudi na dom.
Kako pa ste preživeli čas covida, ko je bilo vse zaprto, samo trgovine ne?
Delali smo res ogromno, odpirali še prej kot sicer in zapirali bolj pozno in ravno takrat začeli dostavljati na dom, to storitev pa smo vsem zaračunali na okroglo, 3 evre. Smo pa v Italiji veliko bolj pazili na oddaljenost med kupci in na število ljudi v trgovini kot v Sloveniji.
Kako je z birokracijo v Italiji, pri nas ni ravno prijazno in enostavno?
Tudi tu je podobno. Treba je urejati ogromno dokumentov, obiskovati številne tečaje in vmes voditi trgovino. To je predvsem za malega trgovca zelo naporno. Tudi zato mnogi zapirajo. Sicer gre krivda zapiranja včasih tudi zelo impulzivnim mladim, ki ne vedo točno, čemu gredo naproti. Začnejo dejavnost nepremišljeno in potem ne spoštujejo raznih obveznosti ali mislijo, da si bodo lahko vzeli proste dni kadarkoli. Treba se je res dosti žrtvovati, drugače tvegamo zaprtje.
Ali ste razmišljali o tem, da bi odprli še kako trgovino, mogoče v Novi Gorici in koliko jih je še takih majhnih v italijanski Gorici, ki so vam konkurenca?
V starem mestu imam v Gorici ogledano eno dobro lokacijo in mogoče se res zgodi, da kmalu odpremo še eno trgovino. Poleg naše je v mestu samo še en manjši trgovec, a da bi odprli moramo rešiti velike težave z delavci, saj je zelo težko, da sploh kogar koli dobimo za delo prodajalca. Ko mi je šel pred kratkim nek fant nisem dobil zamenjave in je nimam še sedaj. Treba je dobiti nekoga, ki zna odlično italijansko in slovensko, pa še angleško je zaželeno, če zna. Pri našem delu je namreč zelo pomembno, da ima prodajalec znanje, saj se trudimo prodajati kvalitetno blago, ki ga moramo kupcu tudi znati predstaviti in mu povedati vse kar ga zanima o vsakem izdelku posebej. To pa je zelo težko, saj za prodajo enostavno ne dobiš ljudi.
O tem, da bi odprli še v Sloveniji verjetno potem sploh ne razmišljate, ker boste zdaj najprej stavili na novo v Gorici, kajne?
Lokacija ogledane trgovine v centru stare Gorice je odlična in smo res precej blizu za odprtje nove trgovine v Gorici, ki bi jo lahko odprli še pred koncem tega leta, za Novo Gorico pa velja podobna ideja, a ta še ni tako blizu kot načrt odprtja v stari Gorici, prva stvar pred odprtjem je ta, da najdem ljudi oz. pravega prodajalca.
Kako je z zapiranjem malih trgovin v Italiji zaradi pritiska velikih trgovskih verig, ali je podobno kot v Sloveniji, kjer je vedno manj malih trgovcev kot ste vi?
Tudi tukaj je čutiti pritisk velikih, a v zgodovinskih mestih, če rečem tako, je za male še prostor. Se pa ne da preživeti samostojno, če nisi član zadruge malih trgovcev kot smo v primeru Vege. Cene bi morali v tem primeru imeti višje kar pa ni dobro za posel. Dober primer te ponudbe je pivo, ki ga imamo pri nas res veliko in od različnih proizvajalcev.
Slovenska piva, če lahko Unionu in Laškemu rečemo slovenska, so cenejša tukaj kot pri nas in jih kupujejo tudi Italijani, ali ne, ker so bolj izbirčni?
Absolutno so piva iz Slovenije cenejša kot v Sloveniji, za 20 oz.manj kot 21 evrov dobite paleto Uniona 0,33 ml. s 24 pivi, v Sloveniji stane več, 25 oz.26 evrov. Vsaj kolikor vem, enaka je razlika za Laško pivo, ki ga v zadnjem času tudi ne kupujejo več toliko kot so ga. To pa zaradi podražitve in opazil sem, da tudi zaradi spremembe okusa, kar je za Italijane zelo pomembno pri odločitvi za pivo, ki okusa ne sme spreminjati. Odkar so podražili predvsem Laško pivo Italijani ne kupujejo več toliko, vsaj pri nas ne. Razlika med Italijani in Slovenci je ta, da je Italijan pripravljen plačati tudi več, a mora biti res zadovoljen s kvaliteto, saj piva ne pijejo »kompulsivno« kot se temu reče in kot ga pijejo Slovenci. Oni ne bodo spili toplo pivo, niti pod razno, raje uživajo bolj v hadnem in počasnem pitju. Niti stoje ga ne bo nikoli nihče popil in se bo vsak vedno usedel. Pri naših Slovencih pa je kultura pitja piva drugačna. Mi imamo tukaj pestro izbiro piva in kot lahko sami vidite, lahko kupci izbirajo.
Ali je glasba v vaši trgovini stalno slišna in kaj je s krajami? Imate mogoče s tem težave čeprav ob zvočnikih vidim, da so v trgovini tudi kamere?
Glede na to, da smo majhni niti ni tega toliko, a se dogaja. In to ne počnejo kaki tujci ali migranti ampak tudi naši oz. domačini. Glasba pa je v glavnem ves čas, ja.
Kakor smo vas razumeli ciljate predvsem na kakovost?
Absolutno. Na kakovost in na sveže izdelke. Glede suhomesnih izdelkov smo opazili, da ljudje kupujejo pri nas, ne da bi preverili cene, ker vejo, da jim je izdelek všeč in si želijo kakovostno hrano, ne pa poceni. Pred časom smo poskusili prodajati tudi pršute v akciji, a smo opazili, da so ljudje še vedno raje kupili tiste dražje in višje kakovosti.
Je še kakšen poseben izdelek, ki je vreden omembe in katerega bi za konec izpostavili kot vašega najbolj izpostavljenega, verjetno pršut nima konkurence ali pač?
Salame nam prideluje nek kmet iz Fagagne, ker v bližnji okolici nismo dobili nobenega, ki bi ustrezal našim pričakovanjem. Največ povpraševanja je v velikonočnem času, ko delamo omenjeni velikonočni pršut po tradicionalnem receptu slovenskih prednikov v naših krajih. To je tako uspešno, da zadnja leta delamo samo še po naročilu in teh je vsako leto več.
| Emilio: "Včasih so za blago prihajali trgovski potniki"Povšič senior je o razlikah med delom nekoč in danes dejal tole. "Časi so se precej spremenili. Pred leti ni bilo toliko trgovin in konkurence. Slovenci so prihajali v Italijo kupovat pridelke in pripomočke, ki jih v takratni Jugoslaviji ni bilo. To so bili: riž, testenine, kavo, pijačo, razne praške. Šoferji tovornjakov so se kar naprej ustavljali in kupovali kaj za pot ali za domov. Zdaj je konkurenca večja. Druga sprememba je nakup pridelkov in izdelkov. Nekoč so prihajali potniki oz. prodajalci in so ti ponujali razne izdelke, ali pa so prišli trgovci na debelo, ki jih zdaj ni več, ker jih je požrla velika distribucija. Pri njih si iskal izdelek, ki se ti je bolj splačal in ki si ga nato bolj prodajal. Zdaj tega ni več. Treba se je povezovati. Mi smo bili vedno zvesti družbi Vega, ki deluje v Venetu ter Furlaniji in dela za več kot 300 trgovin na tem območju. Pred leti je družba dala ime trgovini na podlagi velikosti, zato se je naša imenovala Tuttidì, potem pa smo se odločili, da se bomo imenovali vsi Maxì." |
