
Milica Milutinović, IN STORE Srbija
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Na trgu, kjer se srečujeta »živahnost« manjših proizvajalcev in dolgoročna moč velikih blagovnih znamk, konditorska industrija v Srbiji danes deluje kot dinamičen, a zahteven ekosistem – v katerem, kot poudarja Nataša Šarčević, direktorica marketinga in inovacij strateškega poslovnega področja sladkih in slanih izdelkov v Atlantic Grupi, prav raznolika konkurenca vse akterje spodbuja, da postajajo boljši.
Kljub temu pa, kot dodaja, trg dolgoročno nagrajuje dosledno kakovost, relevantne inovacije in blagovne znamke, ki imajo moč trajanja. V pogovoru za naš portal sogovornica govori tudi o »razumno previdni« inovativnosti domače industrije, potrebi po potrpežljivosti pri uvajanju trendov ter o tem, zakaj prav ravnotežje med stabilnostjo in drznimi koraki postaja odločilno za preživetje in rast.
→ Kako bi opisali današnjo srbsko konditorsko industrijo?
Srbska konditorska industrija je zelo raznolika in dinamična. Na eni strani imamo manjše proizvajalce, ki na trg prinašajo veliko živahnosti in so lahko zahtevni konkurenti, če svojo konkurenčnost gradijo predvsem na ceni. Tako zmanjšujejo prostor za vlaganja v kakovost, inovacije, prepoznavnost blagovne znamke in upočasnjujejo razvoj kategorij. Na drugi strani pa imamo velika podjetja in močne blagovne znamke, ki že vrsto let gradijo kategorijo, dvigujejo standarde in ohranjajo zaupanje potrošnikov. Takšen trg je zahteven, a hkrati zdrav, saj raznolika konkurenca vse spodbuja, da postajamo boljši.
Dolgoročno pa trg najbolj ceni dosledno kakovost, ustrezne inovacije in blagovne znamke, ki imajo moč trajanja. Zame je posebej pomembno tudi to, da domača konditorska industrija danes kaže potencial ne le na lokalni, temveč tudi na regionalni ravni. Verjamem, da si s poudarkom na širšem razvoju in krepitvi domačih blagovnih znamk medsebojno odpiramo vrata tudi zunaj meja Srbije ter skupaj prispevamo k večji prepoznavnosti in kredibilnosti celotnega trga.
→ Kako ocenjujete inovativnost v vaši industriji v Srbiji v primerjavi z globalnimi trendi?
Morda bi bila najboljša razlaga v tem trenutku, da je domača industrija inovativna, a hkrati tudi zelo razumno previdna. Na trgu je veliko novosti, vendar se v primerjavi z razvitejšimi trgi vidi, da pri nas inovacije pogosteje prihajajo skozi skrbno prilagajanje trendov lokalnemu potrošniku kot pa skozi radikalne preboje. In mislim, da je to popolnoma legitimen pristop. Naš trg je še vedno izrazito občutljiv na ceno, potrošniške navade pa se ne spreminjajo z enako hitrostjo kot na velikih, razvitih trgih. Zato je pomembno imeti potrpljenje in uvajati trende takrat, ko zanje obstaja realen prostor.
Najboljši primer za to so proteini, ki predstavljajo enega najmočnejših globalnih trendov v prehranski industriji, vendar je za to, da bi takšne inovacije dosegle resnejše rezultate v konditorski kategoriji pri nas, potrebno predvsem potrpljenje, hkrati pa tudi močna blagovna znamka in dovolj tržne moči, da se takšen preboj lahko ohrani. Ni dvoma, da imajo inovacije, kot je Smoki Protein, pomembno vlogo pri ustvarjanju prostora za nove navade in potrebe potrošnikov, vendar je za njihov polni tržni potencial potreben čas, kontinuiteta in dodatna krepitev same kategorije.
Poleg tega si lahko ob močni blagovni znamki privoščite tudi drznejše novosti. Smoki WoW je dober primer takšnega pristopa, saj kaže, da lahko inovacija nastane tudi skozi specifičen in lokalno razvit proizvodni proces, obliko, teksturo in sestavine, ki skupaj ustvarjajo izdelek, ki je edinstven v svetovnem merilu in zaradi česar izstopa ter potrošniku prinaša nekaj novega. Kljub temu pa njegov vpliv še vedno ni velik v primerjavi z osnovno ponudbo, kar nam kaže, da lahko takšne novosti, ki premikajo meje kategorije, dosežejo spoštljive rezultate le, če imate dovolj potrpljenja in dovolj uspešen posel, da jih lahko dolgoročno podpirate.
→ Na katere tehnologije ali inovacije polagate največ upanja za prihodnji razvoj sektorja?
Največ upanja polagam v inovacije, ki potrošniku prinašajo jasno in neposredno korist. To se predvsem nanaša na izboljšanje receptur in embalaže. Potrošnik danes živi hitro, pogosto je zunaj doma in išče izdelke, ki lahko sledijo njegovemu ritmu, vendar brez kompromisov glede okusa in kakovosti. V tem smislu ima vsaka inovacija, ki omogoča praktičnost, boljšo hranilno vrednost ali večjo ustreznost izdelka v vsakodnevnih situacijah, boljšo prihodnost.
Hkrati pa ne smemo pozabiti na drugo pomembno vlogo naše kategorije, in sicer užitek. Zato bi rekla, da obstajata dve pomembni smeri razvoja, pri eni pomagamo potrošniku, da lažje in kakovostneje sledi dinamičnemu dnevu, v drugi pa mu omogočamo trenutek sprostitve in zadovoljstva. Če inovacija uspe odgovoriti na eno od teh dveh potreb, ima resen tržni potencial.
Menim, da je najpomembneje, da vsi ohranjamo tisto, kar je bistvo našega poslovanja, to so izbrane blagovne znamke, osnovna ponudba in trgi, na katerih smo najmočnejši, hkrati pa ne smemo izgubiti prilagodljivosti.
→ Kateri so po vašem mnenju največji izzivi v poslovanju?
Največji izziv danes predstavlja negotovost. Okolje se spreminja zelo hitro in tisto, kar danes deluje stabilno, je lahko že jutri popolnoma drugačno. V takšnih okoliščinah ni dovolj le hitro reagirati, ampak je pomembno graditi organizacijo, ki se je sposobna hitro prilagajati.
Zato danes ni več dovolj zgolj hitra reakcija, temveč je še pomembneje graditi organizacijo, pripravljeno na hitro prilagajanje. Agilnost, interna povezanost in zaupanje med ekipami ter sposobnost pravočasnega prepoznavanja sprememb postajajo odločilni za trajnostno rast.
Poleg organizacijske prilagodljivosti je zelo pomembno tudi graditi strukturo, ki omogoča diverzifikacijo tveganj. Ko poslujete na več segmentih in trgih, ste bolj odporni, saj se lahko različni deli poslovanja medsebojno podpirajo. S tega vidika je pomembno, da se ne zanašate preveč na en trg, eno kategorijo ali eno blagovno znamko, temveč širite svojo prisotnost in gradite ravnotežje, ki lahko ublaži negativne učinke nepredvidljivih sprememb, ki so danes žal postale stalnica.
→ Kakšna pa je v vaših proizvodnih procesih vloga trajnosti in ekološke ozaveščenosti?
Trajnost in okoljska odgovornost sta danes sestavni del poslovanja. Nanašata se na surovine in recepture, embalažo, proizvodne procese ter načine, kako načrtujemo dolgoročni razvoj blagovnih znamk. V naši industriji to ni več vprašanje ugleda, temveč odgovornosti in resnosti.
Vsak korak, ki vodi k odgovornejšemu poslovanju, ne glede na to, ali gre za izboljšanje embalaže ali spremembo, ki prispeva k bolj trajnostnim rešitvam v proizvodnji, je del širšega procesa, v katerem morajo podjetja delovati dosledno.
Pomembno je, da se na tem področju dela sistematično. V tem kontekstu je pomembno omeniti tudi, da je Atlantic Grupa z osvojitvijo priznanja »Regionalni ESG voditelj« za skupne ESG dosežke v letu 2025 dodatno potrdila svojo predanost trajnostnemu in odgovornemu poslovanju, medtem ko je Smoki leta 2024 prejel priznanje »Šampioni trajnosti« po spremembi recepture in prehodu s palminega na sončnično olje iz lokalnih virov. To so dobri pokazatelji smeri, v katero bi morala iti industrija, saj mora biti trajnost vključena v poslovne odločitve in ne sme ostati le dobra tema na papirju.
→ Za konec pa še kakšno bi bilo vaše sporočilo kolegom iz industrije? Kako izboljšati področje?
Menim, da je najpomembneje, da vsi ohranjamo tisto, kar je jedro našega poslovanja, glavne blagovne znamke, osnovni portfelj in trge, na katerih smo najmočnejši, hkrati pa ne izgubimo občutka prilagodljivosti. Če se preveč zanašate zgolj na tisto, kar danes deluje, tvegate, da vas bo trg jutri prehitel. Zato je potrebno ravnotežje med ohranjanjem tega, kar predstavlja vašo moč, in stalnim raziskovanjem tega, kar bi lahko bila naslednja priložnost. To pomeni več odprtosti do trendov, bolj pozorno poslušanje potrošnikov in pripravljenost za preizkušanje novega, vendar brez izgube jasnega cilja in usmeritve.