Dobiček družbe Kaufland Stiftung raste precej hitreje od prihodkov. Konsolidirani prihodki skupine so se v poslovnem letu 2025/26, ki se je končalo konec februarja, povečali za 4,5 odstotka na 34,4 milijarde evrov, čisti dobiček pa za 33,2 odstotka na 353 milijonov evrov. Čista dobičkovna marža se je tako zvišala z 0,8 na 1 odstotek.
Vendar poslovanje pojasnjuje le polovico izboljšanja rezultata v višini 88 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 44 milijonov evrov, preostalih 44 milijonov evrov pa izhaja iz zmanjšanja neto stroškov obresti za 31 milijonov evrov in davčnih odhodkov za 13 milijonov evrov.
Nemčija ostaja šibka točka
Po navedbah nemških medijev, specializiranih za trgovino na drobno, Kaufland v Nemčiji v obravnavanem poslovnem letu domnevno ni ustvaril dobička, čeprav sta se prodaja in pogostost obiskov kupcev v drugi polovici leta izboljšali.
Ivan Černev, ki je bil sredi septembra imenovan za novega direktorja Kauflanda v Nemčiji, pred tem pa je vodil Kaufland v Bolgariji, je že četrti vodilni na čelu nemškega poslovanja od konca leta 2023.
Srednja in vzhodna Evropa ustvarjata glavnino dobička
Sedem držav na razvijajočih se evropskih trgih predstavlja glavni steber Kauflandove dobičkonosnosti, vendar je njihov prispevek postal manj stabilen. Romunija in Češka sta bili tradicionalno med največjimi viri dobička, Poljska pa je več let prispevala manjši, vendar pozitiven delež.
Po izračunih, ki temeljijo na nacionalnih zakonsko predpisanih računovodskih izkazih, je skupni dobiček pred obdavčitvijo (EBT) teh treh trgov leta 2021 ustrezal 82 odstotkom EBT družbe Kaufland Stiftung. Do leta 2023 se je ta delež zmanjšal na 49 odstotkov, potem ko je poljsko poslovanje ustvarilo 51 milijonov evrov izgube pred obdavčitvijo. Poljska je izgubo beležila tudi v naslednjih letih.
Leta 2025 je dodatna šibka točka postala Romunija. Dobiček pred obdavčitvijo se je zmanjšal s približno 266 na 188 milijonov evrov, marža pred obdavčitvijo pa s 6,7 na 4,5 odstotka.
Na Poljskem se je izguba zmanjšala s 111 na 79 milijonov evrov, marža pred obdavčitvijo pa se je izboljšala z –3,5 na –2,3 odstotka. Poslovanje je kljub temu ostalo nedobičkonosno.
Romunija in Poljska sta leta 2025 skupaj ustvarili le približno 20 odstotkov skupnega EBT skupine, leto prej pa 33 odstotkov. Podatki za Češko za leto 2025 še niso na voljo. Leta 2024 je bila država eden ključnih virov dobička, s približno 127 milijoni evrov EBT in 4-odstotno maržo pred obdavčitvijo.
Biedronka krepi pritisk na Slovaškem
Slovaška se po prispevku k dobičku približuje najpomembnejšim Kauflandovim trgom v srednji in vzhodni Evropi. Dobiček pred obdavčitvijo se je povečal s 65 milijonov evrov v poslovnem letu 2020/21 na 91 milijonov evrov v letu 2025/26.
Vendar pomembnejši položaj tega trga pomeni tudi večjo izpostavljenost konkurenci. Biedronka je na Slovaško vstopila marca 2025 in trenutno posluje z več kot 20 trgovinami, njen cilj pa ostaja 50 lokacij do konca leta 2026.
Prvi val širitve je bil usmerjen predvsem v manjša mesta in regionalne trge. Z vstopanjem Biedronke v večja urbana središča pa se že pojavlja neposredno prekrivanje s Kauflandovo mrežo.
Biedronka je na Poljskem leta 2025 ustvarila 25,4 milijarde evrov neto prihodkov. S širitvijo njene diskontne mreže na Slovaškem je pričakovati vse večji pritisk na Kauflandove cene in marže.
Tesco Kauflandu omogoča prostor za rast
Tesco trenutno Kauflandu zagotavlja dodatno možnost rasti na Češkem in Slovaškem. Njegov razmeroma šibkejši finančni in tržni položaj Kauflandu omogoča pridobivanje kupcev in povečevanje lokalnega tržnega deleža, ne da bi moral vsakega novega kupca pridobiti neposredno od Lidla, Pennyja ali Biedronke.
Kaufland je takšno strategijo konsolidacije že uporabil. Ob umiku Tesca s Poljske je pozneje prevzel več kot ducat njegovih nekdanjih lokacij. V Nemčiji mu je prevzem nekdanjih Realovih hipermarketov ponudil podobno priložnost v precej večjem obsegu.
Tesco zato za Kaufland predstavlja tudi potencialni vir kupcev, prodaje in lokacij v prodajnem formatu, ki je blizu Kauflandovemu.
Morebitni umik Tesca bi lahko povečal konkurenčni pritisk
Morebitni umik Tesca bi lahko sedanjo priložnost za rast spremenil v dodatno konkurenčno tveganje. Kaufland trenutno lahko raste hitreje od Tesca ali prevzema del lokalnega tržnega deleža britanskega trgovca, prihod novega, močnejšega lastnika pa bi lahko spremenil razmerje moči.
Namesto pridobivanja koristi zaradi umika konkurenta s podobnim prodajnim formatom bi moral Kaufland vse bolj braniti svoj tržni delež pred močnejšim tekmecem. To bi dodatno pritiskalo na cene in marže.
Biedronkin prevzem bi prinesel dvojni učinek
Največjo spremembo konkurenčnih razmer bi pomenil morebitni Biedronkin prevzem Tesca. Na Slovaškem bi lahko skupina Jerónimo Martins povezala obstoječo organsko širitev Biedronke z razvito infrastrukturo Tescovih trgovin. Tako bi pospešila širitev, ki bi jo sicer morala graditi lokacijo za lokacijo.
Na Češkem, kjer Biedronka trenutno nima razvite mreže živilskih trgovin, bi ji Tesco omogočil takojšen obseg poslovanja na enem zgodovinsko najdobičkonosnejših Kauflandovih trgov.
Za Kaufland bi bil učinek dvojen. Tesco bi izginil kot velik trgovec s podobnim prodajnim formatom, od katerega lahko postopoma prevzema tržni delež. Hkrati bi konkurent, ki temelji na nizkih cenah in ima za seboj večmilijardno poslovanje, pridobil pomemben obseg na istih trgih.
Konkurenčni pritisk bi se tako lahko povečal prav na Češkem, enem ključnih stebrov dobička, in na Slovaškem, ki postaja vse pomembnejši vir Kauflandove dobičkonosnosti.
Zanimanje skupine Schwarz ima tudi obrambno logiko
Poročila o zanimanju skupine Schwarz za Tesco je zato mogoče razumeti tudi kot obrambno strategijo. Strateška vrednost morebitnega prevzema bi bila poleg pridobitve trgovin tudi v zaščiti uveljavljenega češkega vira dobička in rastočega slovaškega trga.
Če bi Tesco prevzel močnejši konkurent, bi Kaufland lahko hkrati izgubil preverjeno možnost konsolidacije trga in se soočil z večjim konkurenčnim pritiskom na trgih, ki vse pomembneje prispevajo k njegovi dobičkonosnosti. Posledice bi lahko občutil tudi na domačem, nemškem trgu.
Spremembe v regiji povečujejo pomen Nemčije
Kauflandovi viri dobička v srednji in vzhodni Evropi postajajo manj zanesljivi. Poljska še naprej posluje z izgubo, dobičkonosnost Romunije se je občutno zmanjšala, Češka pa bi se lahko soočila s spremembo konkurenčnih razmer.
Slovaška medtem postaja vse pomembnejši trg, vendar je tudi vse bolj izpostavljena širitvi Biedronke.
Vse to povečuje strateški pomen večjega prispevka nemškega poslovanja k dobičku, če želi skupina zmanjšati odvisnost od rezultatov svojih trgov v srednji in vzhodni Evropi.
Vir/Foto: Sebastian Rennack
