
Brez močne domače živinoreje in konkurenčne mesnopredelovalne industrije ni mogoče zagotoviti dolgoročne prehranske varnosti države, je na današnji Mesni konferenci 2026 dejal minister Janez Cigler Kralj. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po tesnejšem povezovanju vseh členov mesne verige, za slednje so se zavzeli tudi drugi sodelujoči.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
V ospredju današnjega dogodka, ki je potekalo v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ter je na enem mestu združil predstavnike mesne industrije, živinoreje, trgovine, stroke in odločevalcev, so bili predvsem vprašanje prihodnosti slovenske mesne verige, vloga živinoreje pri zagotavljanju prehranske varnosti ter trendi, ki bodo oblikovali evropski mesni sektor.
Kot je izpostavil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, brez močne domače živinoreje in konkurenčne mesnopredelovalne industrije ni mogoče zagotoviti dolgoročne prehranske varnosti države. "To je jasno stališče ministrstva za kmetijstvo in temu cilju bomo sledili tudi pri pripravi sistemskih ukrepov ter posodabljanju zakonodaje. Naši cilji so jasni - več stabilne domače proizvodnje, večja samooskrba, močnejša domača predelava ter večja odpornost celotne prehranske verige," je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da je ministrstvo vedno odprto za dialog in sodelovanje z vsemi deležniki agroživilske verige ter pripravljeno iskati konkretne sistemske rešitve, ki bodo spodbujale razvoj in konkurenčnost sektorja. Dodal je, da sta za dolgoročno uspešnost slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne industrije ključna zmanjševanje birokratskih in administrativnih bremen ter vzpostavitev bolj predvidljivega, stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja za kmete, rejce, živilskopredelovalna podjetja in druge deležnike v verigi.
O svetovnih trendih v mesnem sektorju je spregovoril vodilni evropski analitik na tem področju Iani A. Chihaia. Kot je opozoril, bo glavna rast v sektorju tudi v prihodnjih letih prišla predvsem iz povpraševanja po perutninskem mestu. Pri svinjskem mesu pa je opozoril na obraten trend.
Sektor pridelave mesa bo po njegovih besedah še naprej izpostavljen regulacijam, boleznim živali in tveganjem, ki jih prinašajo podnebne spremembe. "Naslednje desetletje bo desetletje strukturne transformacije zaradi regulativnih pritiskov na trgu in v dobavnih verigah, kar bo izzvalo tradicionalne poslovne modele," je opozoril Chihaia. Na drugi strani pa je spomnil na priložnosti za inovacije, avtomatizacijo, digitalizacijo in umetno inteligenco.
Da za uspešno mesno industrijo potrebujemo uspešno živinorejo, pa so med drugim poudarili sodelujoči na prvi okrogli mizi, ki je potekala v okviru konference.
Na vprašanje največjih izzivov v prihodnjem desetletju je direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek dejal, da bo na ravni primarne reje ključno vprašanje generacijske prenove slovenskih kmetij in investicijske sposobnosti za gradnjo novih hlevov. "Tukaj nas čaka še veliko dela," je dodal. Poudaril je tudi pomen povezovanja med kmetijskim in živilsko-predelovalnim sektorjem.
Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije pričakuje, da bo v Sloveniji v prihodnjem desetletju več predelave mesa in manj domačega zakola živali. Vse pa bo po njegovih besedah odvisno od tega, v kolikšni meri in kako hitro se bomo začeli prilagajati izzivom.
Predsednik Združenja mesne industrije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktor podjetja Meso Kamnik Matej Resnik je medtem opozoril na nevzdržne razmere v slovenski prašičereji. Rejci s prodajo prašičev ustvarjajo finančne izgube, je dodal. Po njegovih besedah je sicer slovensko svinjsko meso kakovostno, vendar je cenovno dražje, ker "imamo večje število manjših klavnic in investicijsko podhranjenost". Izpostavil pa je tudi izzive na črnem trgu pri svinjskem in govejem mesu ter pomanjkljiv nadzor glede slovenskega porekla.
Boljše razmere pa so v verigi pridelave perutninskega mesa. Kot je dejal član uprave družbe Pivka Delamaris Aleksander Debevec, je vzreja brojlerjev eden najuspešnejšiih sektorjev znotraj živinorejske panoge. "Ta učinkovitost ni prišla sama od sebe, predvsem temelji na povezovanju industrije, rejcev, tehnologije in napredka," je ocenil.
Pomembna se mu zdijo nova vlaganja na področju investicij. Pozval je tudi k spremembi zakonodaje za pohitritev postopkov pri umeščanju teh investicij v prostor. Kot ključno je izpostavil tudi zagotavljanje ekonomske upravičenosti same reje.
Ob dejstvu, da se soočajo s konkurenco iz tretjih držav, pa si v sektorju želijo, da bi regulatorni organi preprečevali uvoz izdelkov na slovensko tržišče, ki ne zagotavljajo visokih standardov glede biovarnosti, dobrobiti živali in kakovosti, kot jih slovenski perutninarji.
Da ni prav, da zahtevamo visoke standarde pri dobrobiti živali, hkrati pa kupujemo najcenejše izdelke od drugje, ki takšnih standardov ne uresničujejo, pa je menil Podgoršek. "Slovenski potrošniki zaenkrat niso pripravljeni plačevati višjih standardov," je ocenil in dodal, da se to med drugim odraža tudi v višji ceni izdelkov in manjšemu številu rejnih živali na kvadratni meter.

Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE