Agencija za varstvo konkurence (AVK) je zaključila z raziskavo sektorja prehrane. Obstaja jasna potreba po stalnem spremljanju in dodatnem proučevanju praks med dobavitelji in trgovci v trgovini z živili na drobno.
Trgovci imajo v primerjavi z dobavitelji v prehrambenem sektorju precej večjo tržno pogajalsko moč, kaže raziskava, ki jo je izvedla agencija za varstvo konkurence. Ta še ne pomeni izkrivljanja konkurence, obstaja pa jasna potreba po stalnem spremljanju in dodatnem proučevanju praks udeležencev v trgovini na drobno v prehrambni industriji.Zato bo Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) v prihodnosti z instrumenti, ki jih ima na voljo, še naprej raziskovala poslovne odnose v sektorju prehrane, so zapisali v svojem poročilu, preneša pa STA.
Raziskava potrjuje, da slovenski trg proizvodnje, distribucije in prodaje živil kaže na zasičenost, vendar posebnih ovir za vstop novih podjetij na trg ni. Med ključnimi ugotovitvami navajajo, da " dobavitelji proučevanih blagovnih skupin izdelkov beležijo povišanje stroškov osnovnih surovin, energentov, embalaže in delovne sile, kar zelo težko uveljavijo pri trgovcih".
Raziskava potrjuje, da slovenski trg proizvodnje, distribucije in prodaje živil kaže na zasičenost, vendar posebnih ovir za vstop novih podjetij na trg ni. Med ključnimi ugotovitvami navajajo, da " dobavitelji proučevanih blagovnih skupin izdelkov beležijo povišanje stroškov osnovnih surovin, energentov, embalaže in delovne sile, kar zelo težko uveljavijo pri trgovcih".
Četudi trgovci sprejmejo nove (višje) cene dobaviteljev, te uveljavijo z velikim, tudi večmesečnim časovnim zamikom, zaradi česar so dobavitelji v odnosu s trgovci v pogajalsko podrejenem položaju.
Potrjujejo tudi dolge plačilne roke, ki povzročajo težave dobaviteljem: povprečni pogodbeni roki diskontnih trgovcev so v povprečju 30-35 dni, klasičnih trgovcev pa kar 60-90 dni.
Ob naraščajoči konkurenci, ki jo s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami (TBZ) prinašajo predvsem diskontni trgovci, ugotavljajo, da so izdelki TBZ sicer v korist potrošnikom, "saj ti po mnenju tako trgovcev kot dobaviteljev pridobijo solidno kakovost po bistveno nižji ceni". A v nadaljevanju zapišejo, "da so TBZ dolgoročno lahko škodljive, saj zmanjšujejo prodajo izdelkov ostalih blagovnih znamk, kar ima lahko za posledico zmanjšanje raznolikosti ponudbe izdelkov in izbire za potrošnika"
S tem trgovci s TBZ v odnosu do dobaviteljev pridobivajo še močnejši pogajalski položaj glede nakupne cene, poleg tega imajo boljši pregled nad stroškovno strukturo izdelkov TBZ in izdelkov proizvajalčevih blagovnih znamk, ko gre za istega dobavitelja.
"Skupna prodaja tako trgovskih družb kot dobaviteljev živil se v preteklih letih ni bistveno spreminjala, je pa pri dobaviteljih zaznati rahel trend padca prodaje živil na domačem trgu in primerljiv trend rasti prodaje na tujih trgih."
| Na podlagi 26.člena (ZPOmK-1) Agencija za varstvo konkurence je izvedla raziskavo prehrambnega sektorja na podlagi 26. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), s katero je želela pridobiti temeljitejši vpogled v nabavno-prodajne odnose med dobavitelji in trgovci v trgovini z živili na drobno ter s tem preveriti, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence v tej panogi. Raziskava je razmerja med trgovci in dobavitelji raziskovala z vprašalniki, ki jih je posredovala pekarnam, predelovalni industriji rdečega in perutninskega mesa, mlekarski industriji ter dobaviteljem jedilnega olja, na drugi strani pa večjim trgovskim družbam. Poleg odgovorov na vprašalnike je AVK pri analizi podatkov uporabila tudi druge javno dostopne podatke (AJPES, SURS) z namenom dodatne preučitve akterjev in delovanja trga živil. |
