Na drugem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Agrifish pod ciprskim predsedstvom so bile v ospredju kmetijske točke. Zasedanje se je začelo z razpravo o prihodnji skupni kmetijski politiki (SKP) 2028–2034, tokrat glede nacionalnih priporočil, ki jih bo Evropska komisija pripravila skupaj z državami članicami. Ta priporočila bodo pomembna za uresničevanje ciljev SKP v okviru načrtov nacionalnih in regionalnih partnerstev (načrtov NRP).
Državna sekretarka Maša Žagar je poudarila, da morajo biti nacionalna priporočila za SKP po letu 2027 jasna, strateško usmerjena, hkrati pa morajo ostati dovolj prožna, da omogočajo prilagoditev nacionalnim posebnostim držav članic. Izpostavila je tudi, da mora biti njihov namen krepitev sinergij, ne pa ustvarjanje dodatnih administrativnih bremen. Opozorila je, da je, v primeru horizontalnega vpliva teh priporočil na druge politike EU, treba jasno opredeliti okvir in preprečiti podvajanje zahtev, zavzela se je za pravočasno pripravo priporočil ter izpostavila potrebno jasno opredelitev povezave z evropskim semestrom. Potrdila je podporo pobudi Francije, Španije in Portugalske za prenos in ustrezno umestitev dodatnih določb za SKP in skupno ribiško politiko (SRP) iz predloga o načrtih NRP v predloge sektorskih uredb za izvajanje podpore v kmetijstvu in ribištvu ter za skupno ureditev trgov s ciljem poenostavitve, jasnosti in koherentnega izvajanja teh politik.
V nadaljevanju zasedanja je Evropska komisija predstavila prvo poročilo o oceni izvajanja direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. Državna sekretarka je pozdravila poročilo, ki potrjuje pozitiven prispevek direktive k zaščiti kmetov in večji preglednosti ter finančni predvidljivosti v prehranski verigi, zlasti v obliki krajših plačilnih rokov in večje pravne varnosti. Ob tem je opozorila na vztrajne izzive, zlasti nizko ozaveščenost in strah pred povračilnimi ukrepi, ter poudarila potrebo po bolj enotnem izvajanju in okrepljenem izvrševanju v državah članicah. Po besedah državne sekretarke je Slovenija odprta za napovedano revizijo direktive, če bo ta sorazmerna ter usmerjena v učinkovitejši odziv na nove trgovinske prakse.
V prisotnosti komisarja za kmetijstvo in hrano Christopha Hansena so ministri opravili razpravo o strateških prednostnih nalogah Evropske unije za Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (ang. Food and Agriculture Organisation – FAO) v letih 2026 in 2027. Slovenija pričakuje, da bo FAO kot osrednji steber multilateralnega sodelovanja na področju prehranske varnosti z učinkovito in usmerjeno reformo okrepila svojo strokovno, normativno in povezovalno vlogo. Ob tem je izpostavila pomen enotnega in usklajenega nastopa EU ter nadaljnjega strateškega partnerstva pri krepitvi trajnostnih, odpornih in na znanosti temelječih globalnih prehranskih sistemov.
Obravnavanih je bilo več točk razno, v okviru katerih je Slovenija podprla poziv Romunije glede možnosti ukrepanja na ravni Unije v pomoč sektorju prašičjega mesa in poziv Portugalske za vzpostavitev skupnega evropskega mehanizma za obvladovanje tveganj v kmetijstvu in povečanje odpornosti kmetijstva v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov.
Na fotografiji od leve proti desni: Katja Manfreda, državna sekretarka Maša Žagar, Nataša Krese in Tina Zavašnik-Bergant | Avtor: SPBR
Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
