V obdobju razslojevanja, rasti diskontnih trgovcev in vse večje prevlade trgovskih blagovnih znamk najmočnejše znamke v regiji Adria ohranjajo svoje pozicije.
V Sloveniji prvih pet mest zasedajo domača imena. Na lestvici najmočnejših 25 v Sloveniji je sicer 13 domačih znamk, širše v regiji pa svojo moč kažejo predvsem multinacionalke.
Raziskava VALICON TOP BRANDS 2025 razkriva, da lokalne znamke v turbulentnih časih, ki smo jim
priča, ne le ohranjajo svoje pozicije, ampak prepoznavajo celo nove priložnosti za rast.
V svetu, ki ga zaznamujejo vztrajna inflacija, politična nestabilnost in gospodarska negotovost, potrošniki korenito spreminjajo svoje navade. Kupci postajajo vse bolj informirani in cenovno osveščeni, kar je diskontne trgovce postavilo v vlogo ključnih filtrov trga. V Sloveniji so Lidl, Hofer in Eurospin primarno mesto nakupa za 42 % vprašanih, redno pa jih obiskuje kar 91 %. V takšnih razmerah si le najmočnejše znamke lahko izborijo prostor na policah, medtem ko morajo vse ostale svojo relevantnost šele dokazati.
| Razmerja krepko v korist lokalnega izvora Kot so ugotovili, razmerje moči med znamkami ostaja krepko v korist lokalnega izvora, saj slovenski kupec kljub globalizaciji in pritisku diskontov še vedno najraje posega po tradicionalnih domačih izdelkih. To je še posebej izrazito pri izdelkih, povezanih z dnevnimi rituali, kot so kava, mleko, voda, pašteta. Te kategorije so se izkazale za najbolj odporne na rast trgovskih blagovnih znamk. Tuji konkurenti se medtem težko prebijejo v ospredje. Med prvo deseterico so se uvrstili le globalni velikani z dolgo tradicijo, kot sta Milka na šestem in Kinder na devetem mestu, ter močna regionalna znamka Cedevita na osmem mestu. |
Lokalni heroji
Prvih pet mest v Sloveniji zasedajo izključno domače znamke: Barcaffè, Radenska, Alpsko mleko,
Argeta in 1001 cvet. Med prvo deseterico jih najdemo kar sedem (v elitno družbo sta se uvrstila še
Derby in Fructal), med 25 najmočnejšimi pa je več kot polovica (13) izvorno slovenskih.
Razmerje moči tako ostaja krepko v korist lokalnega izvora, saj slovenski kupec kljub globalizaciji in
pritisku diskontov še vedno najraje posega po tradicionalnih domačih izdelkih. To je še posebej
izrazito pri izdelkih, povezanih z dnevnimi rituali (kava, mleko, voda, pašteta). Te kategorije so se
izkazale za najbolj odporne na rast trgovskih blagovnih znamk.
Tuji konkurenti se težko prebijejo v ospredje; med prvo deseterico so se uvrstili le globalni velikani z
dolgo tradicijo, kot sta Milka na šestem in Kinder na devetem mestu, ter močna regionalna znamka
Cedevita na osmem mestu.
Posebno pozornost si zasluži znamka Derby, ki zaseda visoko sedmo mesto. Gre za precedenčni
primer, saj je to prva znamka iz kategorije sadja in zelenjave, ki se ji je uspelo uvrstiti tako visoko na
lestvici. Med prvih 50 v Sloveniji se je uvrstil tudi Lušt.
Regionalni šampioni
Na regionalni ravni veljajo jasna pravila: zaupanje ohranja lokalne znamke v osrčju vsakdana,
medtem ko globalni tekmeci dominirajo v kategorijah impulzivnega užitka. Kljub temu regija
nekdanje Jugoslavije ostaja specifična: znamke, kot sta Smoki in Plazma, so ohranile svojo moč kljub
močni globalni konkurenci.
Primeri Argete, Vegete in Smokija najbolje ponazarjajo, kako lokalni heroji postanejo regionalni
šampioni. Argeta je s pomočjo moči imena prevzela lastništvo nad celotno kategorijo namazov,
Smoki je na regionalni ravni postal sinonim za flips, Vegeta pa je prerasla kategorijo začimb in
postala univerzalni kulinarični simbol regije – skoraj generično ime za dodatek k jedem v milijonih
gospodinjstev.
Rezultati merjenja jasno kažejo, da znamke, ki stavijo na inovacije in čustveno povezanost, še naprej
rastejo. Potrošniki v letu 2026 ostajajo zvesti tistim, ki poleg funkcionalnih potreb postajajo tudi del
njihove identitete. Zaključek je nedvoumen: znamke, ki želijo obstati, ne smejo biti le prisotne na
trgu, temveč morajo postati nenadomestljive v vsakdanjem življenju in srcih potrošnikov.
| Metodologija
|
Vir: Valicon
Foto: Arhiv Instore
