Za cilj so si po analizi trenutnih trendov v ponudbi in cenah zadali stabilizirati domače trge in zagotoviti finančne koristi za kmete, so zapisali v izjavi za javnost.
Indija je drugi največji proizvajalec pšenice in sladkorja na svetu, poroča Reuters.
Januarja je vlada odobrila izvoz 500.000 ton pšenične moke in drugih pšeničnih izdelkov. Novembra so odobrili izvoz 1,5 milijona ton sladkorja za sezono, ki se je začela 1. oktobra.
Indija je sicer leta 2022 prepovedala izvoz pšenice in prepoved podaljšala, potem ko je ekstremna vročina v letih 2023 in 2024 uničila pridelke, izčrpala rezerve, domače cene pa dvignila na rekordne ravni in spodbudila ugibanja, da bi bili lahko prisiljeni uvoziti pšenico prvič po letu 2017.
Vendar so se razmere lani izboljšale zaradi boljšega vremena, bolj podnebno odpornih semen z boljšimi donosi in zadostne vlažnosti tal po dveh zaporednih monsunskih deževjih, nova sezona žetve pa naj bi bila dobra.
Indija je leta 2025 pridelala rekordnih 117,9 milijona ton pšenice.
Trgovci pravijo, da bo izvozno dovoljenje verjetno izboljšalo razpoloženje na lokalnem trgu, vendar bo morda težko najti kupce in izpolniti kvote.
"Indijska pšenica je bistveno dražja od pšenice drugih proizvajalcev," pojasnjuje Sumit Gupta, glavni izvršni direktor borznoposredniške družbe Waseda Global.
Prodajalci ponujajo indijsko pšenico po približno 280 dolarjev na tono, s klavzulo, ki določa, da se stroški plačajo, dokler ni naložena na ladjo. "Argentinska pšenica na primer stane približno 200 dolarjev na tono. Sosednji Bangladeš prav tako kupuje pšenico po približno 260 dolarjev na tono, pri čemer prodajalec krije stroške izvoza in prevoza," je dejal Gupta.
Vir: Hina
Foto: Arhiv Instore
