Ker pa okoli 20 odstotkov kmetijskih in živilskih proizvodov, ki se porabijo v EU, prihaja iz ene od drugih članic, je namen nove uredbe, o kateri sta Evropski parlament in Svet EU dogovor dosegla novembra lani, izboljšati čezmejno sodelovanje med organi, pristojnimi za izvrševanje te direktive, v primerih nepoštenih trgovskih praks, ko dobavitelji in kupci prihajajo iz različnih držav.
Po novih pravilih bodo tako lahko pristojni organi za zaščito čezmejnih nepoštenih praks ukrepali na lastno pobudo, ne da bi bila pred tem potrebna uradna pritožba prizadetega člena v verigi. Nova pravila so oblikovana po zgledu sistema zaščite geografskih označb porekla v EU.
Da bi preprečili zlorabe novih pravil s selitvijo sedeža ven iz EU, bo uredba pokrivala tudi kupce kmetijskega blaga iz nečlanic unije. Ti bodo tako morali imenovati posebno kontaktno osebo za EU, če bo proti njim sprožena preiskava, ki bo moral sodelovati z organi pri izvedbi postopkov.
Nova pravila naj bi prek mehanizma medsebojne pomoči obenem olajšala izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in njihovo sodelovanje pri preiskavah v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami, kar naj bi imelo po eni strani odvračalen učinek, po drugi pa naj bi omogočilo usklajeno delovanje.
Uredba pa uvaja tudi mehanizem za usklajeno ukrepanje v primerih obsežnih čezmejnih nepoštenih trgovskih praks, v katere so vključene vsaj tri članice EU. V takih primerih bi bila za usklajevanje odziva imenovana ena od držav članic oz. njen pristojni organ.
Nova pravila mora zdaj uradno potrditi še Svet EU, v katerem sedijo predstavniki članic, veljati pa bodo začela 18 mesecev po objavi v uradnem listu EU.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
