Izjava za javnost Zadružne zveze Slovenije
Evropski parlament je včeraj sklenil, da bo Sodišče Evropske unije zaprosil za oceno, ali je sporazum EU-Mercosur skladen s pogodbami EU.
Slovenija mora okrepiti kmetijsko-prehransko verigo, ki temelji na slovenski surovini in zagotoviti potrošniku transparentno informacijo o poreklu
Ko se negativna spirala pritiskov na trge okrepi, jo je težko ustaviti. Vsekakor težko s prepoznimi naknadnimi ukrepi, še manj s kratkoročnimi finančnimi injekcijami. Glede Mercosurja je pridobljen kratek čas, da nanj pogledamo z distance na podlagi podatkov in možnih posledic. Ni pa več veliko časa, da okrepimo slovensko kmetijstvo in živilsko predelovalno dejavnost, ki temelji na slovenski surovini. To v pretežni meri zagotavljajo družinske kmetije.
Na slovenskem trgu gre trenutno za majhne količine svežega in zamrznjenega govejega mesa po poreklu iz držav Mercosur; v obdobju od 2022 do oktobra 2025 je šlo za 642 t pretežno govejega mesa brez kosti, kar za navedeno obdobje predstavlja manj kot 5 % uvoza te kategorije mesa v Slovenijo ali 1-2 % vsega slovenskega uvoza govejega mesa.
V skupnem uvozu govejega mesa v EU znaša delež mesa iz držav Mercosurja med 50 % in 60 %. Sliši se malo in nakazuje na majhen vpliv na slovensko kmetijsko-prehransko verigo. Ampak, kolikšne so te količine v mesnih izdelkih na trgu EU in v Sloveniji danes in s kakšno stopnjo se bodo povečevale v prihodnje – z ali brez sporazuma iz držav Mercosur, drugih tretjih držav ali skupnega trga EU?
Porekla osnovne surovine, kadar se živilski izdelek prodaja pod registriranimi blagovnimi znamkami, vključno z blagovnimi znamkami trgovin, namreč ni potrebno navajati, tudi če se pri potrošniku ustvarja lažno prepričanje, da gre za EU poreklo oz. slovensko poreklo. Vendar, z ali brez Mercosurja je naša kmetijsko-prehranska veriga, t.j. veriga, ki temelji na slovenski surovini, v krizi in bo tudi v bolj samooskrbnih sektorjih (mleko, goveje meso, vino...) sledila negativni spirali, ki se je v zadnjih dveh desetletjih zgodila v sektorju prašičjega mesa.
Kmetje ter predelovalna dejavnost, ki temelji na slovenski osnovni surovini, potrebujejo (i) dolgoročno strategijo - kje smo, kam želimo priti in kako bomo tja prišli v naslednjih vsaj 30 letih; (ii) usmerjeno kmetijsko-gospodarsko-obrambno politiko, za okrepitev strateških členov verige tudi v času kriz – tu se moramo najprej vprašati, kdo so strateški členi in ne zgolj slepo slediti določbam EU zakonodaje brez, da bi jih preslikali v dejansko stanje v Sloveniji; (iii) stabilno in transparentno poslovno okolje.
Ob tem Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije izpostavlja: »Ohraniti in okrepiti je potrebno slovensko kmetijsko pridelavo in družinske kmetije, ki v pretežnem delu zagotavljajo dolgoročno prehransko suverenost in varnost naše države. Okrepiti je potrebno živilsko-predelovalno dejavnost, ki temelji na slovenski surovini. Takoj je potrebno pristopiti k vzpostavljanju državnega centralnega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal spremljanje masnih tokov osnovnih surovin po poreklu in zaznaval odmike v realnem času - zgraditi moramo digitalno resnico o poreklu hrane. Potrošnik ima pravico vedeti, kaj oz. iz kje izbira. Država in deležniki pa imamo dolžnost, da potrošnikovo pravico podkrepimo s podatki in kontrolo v realnem času.«
Zadružna zveza Slovenije zato podaja pobudo, s katero je Slovenija lahko začetek gibanja na ravni EU: »Naj pa bo prvi korak slovenskih politikov in uradnikov v Bruslju, da zahtevajo, da se izvedbena uredba EU 2018/775, ki določa podrobna pravila za navajanje države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila, začne izvajati tudi za registrirane blagovne znamke. Uredba se je začela izvajati 1. aprila 2020 in blagovne ter trgovske znamke so iz izvajanja izvzete. Korak ni samo dodatna varovalka za aktualni sporazum, ampak tudi pravica potrošnikov za informirano izbiro.«
Vir/Foto: Zadružna zveze Slovenije
