Podpisali bodo partnerski sporazum in začasni trgovinski sporazum z Mercosurjem. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje zgolj zadeve, povezane s trgovino in naložbami.
Trgovinski sporazum bo začel veljati, ko ga bo potrdil še Evropski parlament in ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke. Partnerski sporazum EU-Mercosur pa bo začel veljati šele po tistem, ko ga bodo v skladu z nacionalnimi postopki ratificirale vse države članice unije. Takrat bo začasni trgovinski sporazum prenehal veljati.
V skladu z dogovorom, o katerem sta se strani pogajali četrt stoletja, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, zdravila in čokolado. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in med, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Obenem bo lahko Bruselj začasno zamrznil izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, za katerega bodo ugotovili, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu.
Podpis bo sledil petkovi odobritvi dogovora, sklenjenega decembra 2024, s strani držav članic EU. Proti so med drugim glasovale Francija, Avstrija in Poljska, Slovenija pa je tako kot večina drugih članic sporazum podprla.
So se pa, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah, oglasili kmetje. Kmetijsko gozdarska zbornica meni, da je sporazum škodljiv za kmete in pričakujejo ukrepe za zaščito. Da sporazum "neposredno ogroža slovensko kmetijstvo", so prepričani tudi v Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS. S kmetijskega ministrstva so sicer po petkovi odobritvi dogovora sporočili, da se zavedajo skrbi kmetov zaradi sporazuma. Zagotovili so, da bodo njegovo izvajanje spremljali, ob tveganjih za slovensko kmetijstvo pa zahtevali ukrepanje in uporabili vse razpoložljive zaščitne mehanizme.
Vir: sta
Foto: Arhiv InStore
