Svetovalec predsednika uprave Sberbanka, Maksim Poletaev, je za Reuters izjavil, da so na naslov Sberbanke že začele prihajati ponudbe za nakup deleža v Agrokorju in to od raznih skladov s celega sveta, od ZDA in Kanade do Velike Britanije.
Poletaev je k temu dodal, da prihodnji delničarji kot predsednika uprave še naprej vidijo
Fabrisa Peruška. Kot je znano, je oktobra hrvaško Visoko trgovinsko sodišče potrdilo dogovor z upniki, ki vključuje zamenjavo dolga za delniški delež in na ta način Sberbank v kratkem tudi uradno postaja največji lastnik delnic, in sicer si jih na ta način lasti kar 39,2 odstotka.
Dodal je, da se v Sberbanki pogovarjajo s številnimi investitorji o njihovem sodelovanju pri refinanciranju roll-upa. Ta znaša 1,1 milijarde evrov, pri njegovem zavarovanju pa so ameriški Knightead, druga po velikosti ruska državna banka VTB, italijanski Unicredit idr.
Poletaev je glede tega izpostavil, da bodo obresti z januarjem že v naslednjem leto 10-odstotne.
"Zamenjava tega posojila z nekim drugim je naša naloga v nekaj naslednjih mesecih. Na tem delamo aktivno in sprejeli smo že nekaj predlogov,” je izjavil in poudaril, da Sberbank in VTB ne bosta sodelovala pri novih posojilih Agrokorju.
Poletaev je dejal, da se za procese refinanciranja zanimajo celo Kitajska in nekatere arabske države, dodal pa je celo, da je Agrokor perspektiven za arabske investitorje kot dobavitelj vode in hrane.
Sberbank ima svojo strategijo Poletaev se je dotaknil tudi načrtov za restrukturiranje Agrokorja, ki jih nameravajo izpeljati, in sicer Sberbank želi, da se Agrokor osredotoči na tri področja: maloprodajo, prehrano in kmetijstvo. Ko so ga novinarji vprašali, če imajo mogoče v načrtu prodajo Agrokorjeve lastnine, je odgovoril, da taki načrti niso izključeni. Agrokorjeva trgovinska veriga Mercator šteje 985 trgovin v Sloveniji, Srbiji, BiH in Črni gori, od januarja do septembra letos pa je po besedah Poletaeva Mercatorjev neto dolg znašal 738 milijonov evrov. Poletaev pravi, da uspešne niso predvsem trgovine v BiH in meni, da bi naložbe morali usmerjati na Hrvaško ter v Srbijo in Slovenijo.Poudaril je, da ima Agrokor podjetja v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, ki lahko izvažajo v Rusijo ter da to podpira(jo). |