Predstavniki ZDA in EU danes v New Yorku končujejo nov 13. krog pogajanj o čezatlantskem prostotrgovinskem sporazumu (TTIP) z zaključno novinarsko konferenco. Tako Washingtonu kot tudi Bruslju se sedaj že počasi mudi zaradi nepredvidljivih posledic ameriških predsedniških volitev.Kaj prinaša prostotrgovinski in naložbeni sporazum med EU in ZDA? Ameriški pogajalci menijo, da je časa za sprejem TTIP dovolj.
Predstavnik urada Ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR) je v pogovoru z novinarji v newyorškem hotelu Hilton, kjer se danes končuje 13. krog pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP) izrazil prepričanje, da je časa za sprejem celovitega in ambicioznega sporazuma do konca leta dovolj. Analitiki sicer ne delijo tega optimizma.
TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) ali Čezatlantski trgovinski sporazum in naložbeno partnerstvo, naj bi namreč v prihodnjih letih prinesel višjo gospodarsko rast in nova delovna mesta, podpisan pa naj bi bil do konca leta 2017 oz. na začetku 2018.
Njegova vsebina kot sam postopek sprejemanja v javnosti vzbujata številna vprašanja saj samo na področju hrane obstaja npr. 80 pesticidov, ki so v ZDA dovoljeni, v EU pa ne ali pa da je v EU 300 aditivov, v ZDA 4000...
| TTIP v številkah Kaj torej TTIP prinaša? Kdo bo iz partnerstva iztržil največ? Kakšni bodo učinki za podjetja? Ali bomo zaradi domnevnega popuščanja EU pritiskom ameriških korporacij res imeli manj besede pri tem, kakšne kakovosti bo hrana na naših krožnikih? Na taka in podobna vprašanja pravih odgovorov še nimamo.Medtem ko so nasprotniki TTIP iz vrst nevladnih organizacij še vedno prepričani, da je sporazum prikrito orodje multinacionalnih korporacij – pa zagovorniki sporazuma poudarjajo, da čezatlantska menjava podpira 15 milijonov delovnih mest na obeh straneh Atlantika in na leto ustvari skoraj 4000 milijard evrov menjave v obe strani – pri čemer EU ustvarja presežek. V evropski komisiji so izračunali, da naj bi povprečna evropska družina predvsem na račun zmanjšanja carin pridobila 542 evrov na leto, gospodarska aktivnost v Uniji naj bi se povečala za 119 milijard evrov na leto, odprava carin pa naj bi produktivnost v EU povečala za 107 milijard evrov, odprava birokracije in necarinskih ovir pa naj bi do leta 2018 povečala letni BDP v Uniji za še dodatnih 122 milijard evrov. Evropski center za mednarodno politično ekonomijo ocenjuje, da bi odprava carin sčasoma lahko povečala evropski izvoz v ZDA za 18 odstotkov, ameriški izvoz v Unijo pa za 17 odstotkov. |
