Na obisku sedeža podjetja Julius Meinl in ogledu njihove pražarne, smo se pogovarjali s sestavnim členom dinastije Meinl (njihovo bogastvo ocenjujejo na okoli 12 milijard evrov), Thomasom Meinlom ml. Gre za eno izmed najpremožnejših družin v Avstriji, ki se s poslom kave ukvarja že od daljnega leta 1862.
V zelo kratkem času je podjetje na prostoru Slovenije tržni delež v gostinskih lokalih (cca. 2000) povečalo na 40 odstotkov, s čimer so prevzeli vodstvo. Thomas Meinl ml. je bil ob razkazovanju prostorov stabilne družbe izjemno ljubezniv in odprt za pogovor, vendar pa nas je nekaj presenetilo: "Ne fotografirajte me in ne objavljajte slik, na katerih sem prisoten. Žena mi tega ne dovoli. Pravzaprav je bil to pogoj za najino poroko."Blagovna znamka Julius Meinl ima v Avstriji, pa tudi drugje po svetu, bogato tradicijo. Obstaja kar nekaj znanih imen, ki niso skrivala naklonjenosti do omenjene kave. Izpostavimo lahko cesarja Franca Jožefa, Siegmunda Freunda, Karla Marxa, Franza Schuberta...
Logotip temnopoltega dekleta s fesom je zaživel leta 1924, ko ga je ustvaril dunajski oblikovalec Joseph Binder. "To je nekaj, s čimer je Binder želel simbolizirati dejstvo, da je kava iz južnih krajev in torej nekaj eksotičnega. Fes so Avstrijci po 1. svetovni vojni nosili iz posmeha, kot nekaj norčavega," nam je na začetku povedal Meinl, sicer peta generacija kavne rodbine. Zase pravi, da na dan preizkusi tudi do 40 primerkov kave, za užitek pa popije okoli 6 skodelic na dan.
"Nikoli nisem študiral ved o kavi, temveč ekonomsko statistiko. O kavi sem se od svojih prednikov naučil prek pogovorov, pitja, kuhanja kave. Del šolanja sem opravil na Dunaju, del pa zunaj. Me pa veliko ljudi, kot da sem ekspert, pocuka za rokav in sprašuje, 'katera kava je najboljša?' je dejal Thomas, ki ne skriva načrta o tem, da bi njihova blagovna znamka prerasla v največjega ponudnika kave na svetu.
Večinoma se znamka Julius Meinl ljubiteljem kave predstavlja le preko kavarn, restavracij, torej v HoReCa sektorju. Zakaj? Meinl za trgovino trdi, da je zelo občutljivo, težavno področje: "Potrebno je biti pazljiv, kajti le malo je takih trgovcev, ki dejansko ustvarjajo dobiček. Če pa že oni ustvarjajo dobiček, so pa njihovi dobavitelji v minusu. Če se postavim v vlogo dobavitelja, sem plačan slabše. V Avstriji je drugače, ker smo tu začeli, v tujini pa je to težje. V Italiji imajo denimo vsi dobavitelji kave ogromne težave, na Češkem Tesco prodaja trgovine, na Slovaškem posel prav tako ne cveti..."
Meinl prizna, da imajo v podjetju zelo radi območje jadranske regije, saj ima po njegovem mnenju močno zakoreninjeno kulturo pitja kave, območje Balkana ceni visoko kakovost življenja, s čimer ceni tudi dobro skodelico kave ali čaja. "Kava je pijača srednjega razreda, ta pa ima močno vez z demokracijo. Glede na to, da to območje postaja vse bolj demokratično usmerjeno, se srednji razred povečuje in kava se v tako okolje lepo umešča, saj se ob njej debatira, ponavadi v kavarnah," pove Meinl, ki se zaveda, da imajo v kategoriji kave veliko konkurenco pri ostalih, predvsem italijanskih tekmecih.
"Indija in Kitajska imata nepredstavljivo število prebivalcev, srednji razred se hitro povečuje in razvija tek za kavo. In če pomislite, da na Kitajskem povprečna odrasla oseba na leto popije le skodelico kave, potem vam je lahko jasno, kako veliko vrzel lahko še zapolnimo. Na Kitajskem smo prisotni, a majhni," pravi Thomas in doda, da je tam še zmeraj 98 odstotkov ljudi, ki se čez življenje stežka prebijajo.
Večino kave pražarna Julius Meinl prestreže iz hamburškega pristanišča, saj so bili od leta 1945 z njim bolj povezani, kot denimo s Trstom, Reko ali Koprom. Iz severa Nemčije tako surovina pripotuje lahko kar v eni sami noči, ima pa podjetje štiri točke, kjer preverjajo verigo sledljivosti. Prva je na samih nasadih, druga v pristaniščih Santos ter Sao Paulo, tretje v Hamburgu, četrto pa v lastni dunajski pražarni.
Večino kave pražarna Julius Meinl prestreže iz hamburškega pristanišča, saj so bili od leta 1945 z njim bolj povezani, kot denimo s Trstom, Reko ali Koprom. Iz severa Nemčije tako surovina pripotuje lahko kar v eni sami noči, ima pa podjetje štiri točke, kjer preverjajo verigo sledljivosti. Prva je na samih nasadih, druga v pristaniščih Santos ter Sao Paulo, tretje v Hamburgu, četrto pa v lastni dunajski pražarni.
 Najboljša kava uspeva v PanamiMeinl nam je med obhodom najstarejše pražarne industrijske kave na svetu povedal tudi nekaj namigov iz sveta kave: "Kava ne more uspevati v steklenjaku. Visoko kakovostna se pridela na visoki nadmorski višini, ker tam ni hroščev, glivičnih obolenj. Vendar pa, ker kava ne mara zmrzali, je to možno le blizu ekvatorja, npr. Etiopiji. Najboljša kava prihaja iz 1800 metrov nadmorske višine v Panami. Kava Kopi Luwak ni več trendovski napitek, sicer pa vam lahko zaupam, da ima specifičen okus, ki ni za vsako grlo." |
