Včerajšnja globalna konferenca na temo "Nič več zavržkov hrane" v Haagu je skušala opozoriti na zmanjšanje izgub in zavržkov hrane, ki se ocenjujejo na 1,3 milijarde ton hrane letno, ki je vredna 400 milijard USD. Med govorniki sta bili tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tanja Strniša in glavna republiška inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Saša Dragar.
Zavržki hrane povzročijo kar 7% izpustov toplogrednih plinov, za njihovo proizvodnjo pa je potrebnih 30% svetovnih površin kmetijskih zemljišč.
Z izgubljeno ali zavrženo hrano bi lahko nahranili 800 milijonov lačnih ljudi po svetu in odpravili globalni problem lakote.Namen konference je povezovati primere dobrih praks, izmenjati izkušnje oz. zagotoviti razumevanje za akcijsko sodelovanje vseh deležnikov, novi finančni mehanizmi in modeli dobrega upravljanja.
Konferenca se je sicer osredotočala na tri vsebinska področja v verigi oskrbe s hrano: • Tema 1- Informacijska nevednost in zbiranje podatkov• Tema 2 – Ukrepi na strateški ravni• Tema 3 – Ukrepi v praksi (‘dobre prakse’)Izgube in zavržki hrane (IZH) so posledica različnega delovanja prehranske verige v različnih regijah sveta.
Gre za kulturne, ekonomske in tehnološke razlike. IZH so dokaj različne glede na regijo in vrsto proizvoda. Industrijsko razvite države proizvedejo približno enake količine hrane, medtem ko države v razvoju z nizkimi prihodki prikazujejo relativno velike izgube hrane v začetnih fazah prehranske verige, torej pri žetvi in ravnanju s hrano po spravilu in relativno majhen delež izgub hrane v kasnejših fazah.
Več kot 40 % izgub hrane pri državah v razvoju se pojavi po žetvi in v fazi procesiranja zaradi slabe infrastrukture in tehnologije pridelave. V Sub-saharski Afriki in jugovzhodni Aziji znašajo izgube hrane med 120-170 kg/prebivalca/leto, medtem ko so zavržki hrane ocenjeni le na 6-11 kg/leto. V razvitih državah z visokim BDP je trend obrnjen: relativno velik delež zavržkov oziroma odpadkov hrane po prehranski verigi navzdol, predvsem pri prodaji in v gospodinjstvih.
| Strniša:"Predlaga revizijo standardov, še posebej za sveže sadje in zelenjavo" Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tanja Strniša (na fotografiji), je med drugim povedala, da se je vlada Republike Slovenije oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločila tematiko zmanjšanja odpadkov hrane postaviti visoko na svojo agendo delovanja in nekaj ukrepov je bilo že izvedenih: leta 2014 je bila spremenjena zakonodaja, ki določa rok uporabe za hrano, s tem je bilo uvedene več prožnosti glede uporabe roka minimalne trajnosti za nekatere vrste hrane (pri čemer varnost hrane ni vprašljiva). Olajšala se je dostava hrane pred iztekom roka s strani trgovcev na drobno do humanitarnih organizacij. V Sloveniji deluje tudi medresorska delovna skupina za koordinacijo med resornimi ministrstvi ter drugimi javnimi institucijami za zmanjševanje zavržkov hrane v javnih institucijah in razdelitev neuporabljene hrane humanitarnim organizacijam.Državna sekretarka je nagovor zaključila z opozorilom, da veliko izgub hrane nastaja zaradi strogih EU ali mednarodnih tržnih standardov. Zato Slovenija predlaga revizijo standardov, še posebej za sveže sadje in zelenjavo v smislu večje fleksibilnosti glede vizualnih parametrov. Ta ukrep bi bil po njenem prepričanju dobro sprejet tudi s strani potrošnikov, ki so vedno bolj ozaveščeni o neetičnosti zavržkov hrane. |
