Sistem socialnega plačevanja, da plačaš kolikor hočeš in si lahko tako privoščiš več, je v vedno večji krizi vse pogostejši in domač tudi pri nas, po svetu pa je ta koncept že zelo uveljavljen.Koncept takega plačevanja je znan iz daljne preteklosti, ko so si kmetije, a tudi ostali menjali blago za blago, kasneje pa so z uvedbo denarja farme in manjše trgovine oz.obrtniki uvedli t. i. škatle poštenosti, v katere je kupec odvrgel določen znesek za blago, ki ga je zanimalo.
Časopis Guardian je pred kratkim poročal o tem, da postaja ta način vse pogostejši tudi v nekaterih restavracijah. Predvsem v ZDA je bil namreč doslej zelo uveljavljen sistem "all you can eat" za določen znesek in je bilo to zanimivo predvsem nam Evropejcem (verjetno tudi ostalim prišlekom). Za tiste, ki ne vedo kaj to pomeni, naj razložimo, da stranka ob vstopu v restavracijo s hrano plača določen znesek (okoli 10 USD) in potem pije in je do mile volje, a le v času, ko je v lokalu.
Zdaj so se domislili še bolj socialnega plačevanja in sicer, da ljudje pojedeno in popito plačajo glede na to koliko se jim samim zdi, da so "porabili". Za nekatere je to le dobra reklama, saj tako privabijo goste predvsem v prvih tednih obratovanja.
Ameriška veriga pekarn Panera Bread Cafe pa tako uspešno deluje že nekaj let na petih lokacijah. Šestdeset odstotkov gostov plača polno ceno, dvajset odstotkov manj ali nič, dvajset odstotkov pa več, poročajo.
Lokal Weinerei v Berlinu po tem sistemu deluje že več kot desetletje. Lastnik, Jürgen Stumpf, je začel s preprosto trgovinico, v kateri je prodajal vino iz družinskega vinograda. Ko ni mogel določiti cene, je odločitev prepustil strankam. Pridobil je ugled sproščenega in zaupanja vrednega vinskega bara, iz katerega se je razvila še restavracija.
Angleži so svoj prvi tovrstni model dobili z londonsko restavracijo Just Around the Corner, ki jo je leta 1985 odprl beograjski priseljenec Peter Ilić. Restavracija je zdaj že zaprta, več kot desetletje je zelo uspešno obratovala.
