Karl in Theo Albrecht sta iz špecerije na 35 kvadratnih metrih v stotih letih razvila globalno mrežo Aldi z 10.000 trgovinami v 17 državah, med katerimi je tudi Slovenija v kateri je trenutno odprtih 69 njihovih trgovin. Je naslednja na vrsti Hrvaška, kjer so že postavili temelje, a niso nadaljevali z idejo zaradi pravnih zapletov, ki jih z vstopom v EU ne bo več?Brata Karl in Theo Albrecht sta začetnika imperija Aldi, ki je začel svojo zgodovino pred stotimi leti, leta 2005 pa je prišel tudi v Slovenijo. V diskonte tega podjetja pride vsak Nemec vsaj enkrat na leto, z akcijo poudarjanja slovenskega blaga pa so v slabem letu izredno povečali svoj tržni delež tudi na Slovenskem, kjer pa zaslužijo le kapljico v morju 65 milijard evrov letne prodaje na svetu, kjer poslujejo v 10.000 trgovinah.
Medtem ko je Theo umrl leta 2010, v častitljivi starosti živi samo še eden od bratov in sicer 93.letni Karl, katerega bogastvo je revija Forbes ocenila na 26 milijard dolarjev, in je s tem na 18.mestu najbogatejših ljudi na svetu.
Vse skupaj se je začelo potem, ko je njuna mati aprila leta 1913 v Essnu odprla trgovinico z živili na vsega 35 kvadratnih metrih, oče pa je za posledicami dela v rudniku zbolel in začel posel v pekarni. Družina je pridno širila svoje poslovanje, največji napredek pa sta s svojimi izkušnjami in izobrazbo brata dosegla po 2.svetovni vojni, saj so se njune trgovine množile kot gobe po dežju. Tako sta imela leta 1950 13 trgovin, leta 1961 pa že kar 600 in več kot 50 milijonov mark prihodka nakar sta se odločila za delitev trgovskega kraljestva in sicer na svoj - enostaven način. Severno od reke Ruhr je pripadal Theu (Aldi-Nord) s sedežem v Essnu, južni del (Aldi- Sud) s sedežem v Muelheimu pa Karlu, na podoben način pa sta si kasneje razdelila tudi svet.
Skrivnost njunega uspeha je v varčnosti, enostavnosti, učinkovitosti, skromnosti. Vse to sta prenesla v posel in se osredotočala vedno na bistvo. To pa je končna cena in tako je vse od začetka pa do današnjih dni, ko je Aldi še vedno pojem glede določanja najnižjih cen predvsem pri živilih (maslo, sokovi, mleko, sladkor itd.). Ob cenah pa veliko pozornosti ves čas posvečajo tudi kvaliteti in njihove izdelke, ki pa jih ponujajo vedno manj kot konkurenca, nadzirajo v svojih laboratorijih. Sodelujejo s potrošniško organizacijo Stiftung Warentest.
Zaradi vedno večje konkurence so začeli v zadnjem času širiti tudi svojo ponudbo s tekstilom in tehničnim blagom, med drugim pa so začeli ponujati celo medkrajevne avtobusne prevoze, a jim vse skupaj prinaša predvsem večjo prepoznavnost medtem ko so glavni dobički še vedno v njihovi osnovni dejavnosti - diskontnem trgovanju z živili.
| Kmalu na Hrvaškem zaradi katere je "odletel" Armin Burger? V nemškem Manager magazinu so poročali o odstavitvi Armina Burgerja (na fotografiji), enega izmed direktorjev in sicer zaradi prevelike porabe, kar je je v podjetju, ki je znano po svoji varčnosti, smrtni greh. Leta 2009 ga je nadzorni svet, ki ga vodita Karlova hčerka Beate in njen sin Peter Max Hester, odstavil. Prevelika poraba z milijonskimi investicijami ga je pokopala kljub temu, da je pred tem delal odlično in bil predviden celo za glavnega direktorja. Burger je ob prevelikih potratah sredstev, največjo napako naredil, ko se je odločil za vlaganja v Hrvaško, ki pa ni izpolnjevala osnovnega kriterija Aldija in sicer, da nikoli ne vlagajo v države brez pravne varnosti. Sedaj bo z vstopom Hrvaške v EU drugače, a je za Burgerja prišel hrvaški vstop v EU prepozno. Sicer pa je leta 1968 Aldi kupil Hofer od prejšnjega lastnika - Helmuta Hoferja. |
