Kmetijski ministri EU so pozno sinoči v Bruslju dosegli dogovor o reformi skupne kmetijske politike po letu 2013, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Kmetijski ministri so dosegli dogovor o štirih stebrih reforme skupne kmetijske politike v obdobju od leta 2014 pa vse do 2020 - uredbah o neposrednih plačilih, enotni ureditvi skupnega trga, razvoju podeželja in horizontalnih vprašanjih.
Minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Franc Bogovič, je v ponedeljek pojasnil, da gre Slovenija v iskanje dogovora o reformi skupne kmetijske politike z željo, da si izbori tri izboljšave.
| Slovenija je z dogovorom o reformi skupne kmetijske politike po letu 2013 večinoma zadovoljna. Moti jo le dogovor o podaljšanju kvot za sladkor do leta 2017, saj se je zavzemala za njihovo ukinitev z letom 2015. Vprašanje podaljšanja kvot za sladkor je bilo za večino držav, tudi Slovenijo, ključno vprašanje pri zasledovanju dogovora. Slovenija, ki se je ves čas zavzemala za ukinitev kvot v letu 2015, kompromisnega predloga ni mogla podpreti, saj podaljšanje kvot do leta 2017 pomeni nadaljevanje sedanje ureditve, brez možnosti, da bi v Sloveniji ponovno pričeli s proizvodnjo sladkorja.Predlagano podaljšanje pomeni, da se ohranjajo visoke cene sladkorja na evropskem trgu, kar je zelo negativno tudi za slovensko živilsko predelovalno industrijo. Začasno podaljšanje tudi ne zagotavlja dokončne ukinitve kvot z letom 2017, saj hkrati Evropski parlament predlaga podaljšanje celo do leta 2020. |
Druga izboljšava, za katero si je prizadevala Slovenija, je bila upoštevanje gozdnatosti države pri izpolnjevanju okoljskih meril. Tretja pa ohranitev možnosti dvojnih oziroma različnih plačil za njivske površine in travinje. Kako zadovoljna je Slovenija z izkupičkom pogajanj glede na omenjena stališča, je zgolj na podlagi uradnega sporočila za javnost po koncu zasedanja nemogoče oceniti, tako da bo treba počakati na oceno ministrstva.
