Finančni ministri EU so po daljših pregovorih sprejeli uvedbo spornega evropskega davka na finančne transakcije, ki ga želi enajst članic, tudi Slovenija.
Najpomembnejša novica z včerajšnjega sestanka je bila ta, da so ministri sprejet sklep, da se začne postopek okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe davka na finančne transakcije. V to verjame tudi (še vedno) slovenski finančni minister Janez Šušteršič.
Če bi bil davek uveden v celotni EU, bi po ocenah komisije prinesel 57 milijard evrov na leto.Davek želi uvesti enajst članic: Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška Estonija, Francija in Slovenija, namero o pristopu k pobudi pa je že novembra napovedala tudi Nizozemska. Države, ki v pobudi ne želijo sodelovati, so po Šušteršičevih besedah opozorile, da uvedba tega davka ne sme prizadeti njihove konkurenčnosti.
Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je ob sprejetju odločitve poudaril, da enajst članic unije, ki bodo sodelovale v pobudi, predstavlja dve tretjini bruto domačega proizvoda EU in 90 odstotkov območja evra. Najodločneje nasprotujeta Velika Britanija in Švedska.
Šušteršič je povedal, da izkušnje držav, ki so ta davek uvajale samostojno, niso bile dobre, med drugim da lahko ta davek pelje v velik odliv finančnega kapitala. "To je tveganje, vendar če se davek uvede v večjem številu držav, ki so zanimive za vlagatelje in finančno stabilne, ta učinek ne bo tako velik. Je pa to tisto, česar se bojijo v drugih državah."
Prvi pogoj za zagon tega davka je (bil), da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije, pridružilo se je omenjenih enajst držav.
Drugi pogoj je podpora Evropske komisije, ki je zeleno luč prižgala oktobra lani. Decembra lani jo je podprl tudi Evropski parlament.
Tretji pogoj pa je, da mora komisija predstaviti nov predlog za uvedbo davka, o katerem bodo odločale le članice, ki ta davek želijo uvesti. Predlog bo po navedbah komisije precej podoben prvotnemu, z nekaj prilagoditvami, ki so potrebne zaradi manjšega števila sodelujočih.
