V notranjem prevozu je bilo opravljenih 2,5 milijarde tonskih kilometrov oz. sedem odstotkov manj, v mednarodnem prevozu pa 17 milijard tonskih kilometrov oz. 11 odstotkov manj.
Vseh prevoženih kilometrov je bilo 1,6 milijarde, kar je prav tako 11 odstotkov manj kot leto prej, od tega so jih vozila 80 odstotkov opravila z naloženim tovorom.
Iz Slovenije v tujino je bilo prepeljanega 11 odstotkov vsega blaga, iz tujine v Slovenijo devet odstotkov, med dvema tujima državama 10 odstotkov in znotraj tuje države kot njen notranji prevoz (kabotaža) štiri odstotke blaga.
V mednarodnem prevozu je bilo opravljenih 87 odstotkov vseh tonskih kilometrov: iz Slovenije v tujino 25 odstotkov, v Slovenijo 21 odstotkov, v prevozu blaga med dvema tujima državama 36 odstotkov, v kabotaži pa pet odstotkov.
Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so iz tujine v Slovenijo prepeljala 9,3 milijona ton blaga, kar je štiri odstotke več kot leta 2024. Največ ga je bilo naloženega v Italiji (33 odstotkov), sledile so Avstrija (26 odstotkov) ter Nemčija in Hrvaška (po 12 odstotkov).
Iz Slovenije v tujino so vozila prepeljala 10,8 milijona ton blaga oz. pet odstotkov več kot predlani, od tega 37 odstotkov v Italijo, 21 odstotkov v Avstrijo, 13 odstotkov na Hrvaško in 11 odstotkov v Nemčijo.
Med blagom, ki so ga prepeljala slovenska tovorna vozila, ga je bilo tudi lani največ iz blagovne skupine rude in kamnine, in sicer nekaj več kot tretjina celotne količine (34 odstotkov). Sledili so drugo blago (19 odstotkov), nekovinski mineralni izdelki (9 odstotkov), proizvodi predelovalnih dejavnosti (8 odstotkov) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (6 odstotkov).
Tudi v notranjem prevozu je bilo največ blaga iz skupine rude in kamnine (49 odstotkov) ter iz skupin drugo blago (12 odstotkov) in nekovinski mineralni izdelki (11 odstotkov).
V mednarodnem prevozu je bilo največ tovora iz blagovne skupine drugo blago (32 odstotkov). Sledili so proizvodi iz predelovalnih dejavnosti (14 odstotkov), prevozna sredstva in stroji (9 odstotkov) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (9 odstotkov).
Največ prepeljanega blaga v cestnem blagovnem prevozu je bilo v obliki razsutega tovora (45 odstotkov), sledil je tovor na paletah (20 odstotkov).
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
