Razmere so "dramatične", piše v letnem poročilu, do katerega je prišla dpa (Deutsche Presse-Agentur). Cene vina v sodih so se gibale od 40 do 60 centov na liter in so bile daleč pod proizvodnimi stroški, ki znašajo okoli 1,20 evra.
"Vinogradništvo je v največji krizi v zadnjih nekaj desetletjih. Zaradi slabih tržnih razmer pričakujemo izgubo znatne količine vinogradniških površin. Tržni delež nemškega vina v državi se je po poročilu zmanjšal na 41 odstotkov," pravi Joachim Rukwied, predsednik združenja.
Poleg tega so izvoz obremenile ameriške carine, ZDA pa so najpomembnejši trg za nemško vino.
Pridelek leta 2025 je znašal 7,3 milijona hektolitrov, kar je 16 odstotkov pod desetletnim povprečjem in najmanj od leta 2010. Posebej prizadete so bile velike vinorodne regije Rheinhessen, Pfalška, Baden in Württemberg, kjer so zabeležili 20-odstotne izgube v primerjavi z letom 2024.
Iz vseh 13 nemških vinorodnih regij so poročali o "izjemno visoki kakovosti grozdja". Skoraj dve tretjini vina, 64 odstotkov prodajo v supermarketih.
Strukturne težave povzročajo težave tudi vinogradom.
Sezonsko delovno silo je vse težje najti, stroški dela pa na mnogih kmetijah presegajo uresničljiv dohodek, piše v poročilu.
Vlada je zvišala minimalno plačo, kar je "dodatno veliko breme". Vinogradniki imajo posebne težave z grozdjem na strmih terenih, saj je trgatev tam komaj mehanizirana.
Rukwied je potrošnike pozval, naj pijejo več domačega vina. »Ponujamo kakovost, ki jo je mogoče enakovredno primerjati z vini iz Francije, Španije ali Italije,« je dejal.
Vir: Nemško združenje kmetov
Foto:Arhiv InStore
