K letni inflaciji so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,8 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,2 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,5 %) ter restavracijah in hotelih (za 4,7 %). Rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak (za 3,7 %) je prispevala še 0,2 odstotne točke.
V primerjavi s septembrom so cene življenjskih potrebščin oktobra v povprečju ostale enake. Na strani podražitev so 0,2 odstotne točke prispevale višje cene oblačil (za 3,9 %). Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve pohištva, stanovanjske opreme ter talnih oblog (za 1,9 %), električne energije, plina in drugih goriv (v tej skupini se je najbolj podražila toplotna energija, in sicer za 6,3 %) ter hrane (za 0,5 %) in preostale oktobrske podražitve.
Na strani pocenitev so 0,4 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov (za 9,2 %). Po 0,1 odstotne točke sta dodala še upada cen nastanitvenih storitev (za 5,2 %) in zavarovanj (za 2,8 %).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 3,1-odstotna (pred enim letom 0,0-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,1 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,7 % in cene blaga za 2,8 %.
Blago dnevne porabe se je podražilo za 4,2 %, cene poltrajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene, trajno blago pa se je pocenilo za 0,2 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v članicah EMU 2,2-odstotna (mesec prej 2,0-odstotna) in v članicah EU 2,6-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (0,0-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,6-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,7 %.
Vir: SURS
Foto: Arhiv InStore
