| Krompir je pomemben del slovenske prehrane in pridelave, saj zagotavlja visok vir hranil in je vsestransko uporaben v kulinariki. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2024 kaže, da se je lani samooskrba s krompirjem povečala na 41 odstotkov.Ministrica Mateja Čalušić apelira na slovenske potrošnike, naj bodo pri izbiri zahtevni in kritični. |
Ministrica Mateja Čalušić pravi takole: “Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.”
UVHVVR je v okviru uradnega nadzora v letu 2024 pri uvoženem krompirju iz Egipta v treh primerih (9 odstotkov vseh vzorcev) ugotovila neskladne vzorce zaradi presežene vrednosti fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Te pošiljke krompirja so bile zadržane ob uvozu in niso dosegle slovenskega potrošnika. Nadzor se ob uvozu izvaja tudi z vidika fitosanitarnih zahtev, zlasti zaradi nevarnosti karantenskih bakterij, kot sta rjava in obročkasta gniloba.
V Sloveniji je sicer za varstvo krompirja registriranih 113 fitofarmacevtskih sredstev (FFS), od tega 43 fungicidov, 33 insekticidov in 32 herbicidov. Na področju zatiranja glavnih bolezni in škodljivcev krompirja (zlasti krompirjeve plesni in koloradskega hrošča) je zagotovljena ustrezna pokritost s FFS. S terena do sedaj ni bilo zaznanih informacij o pomanjkanju sredstev ali težavah pri izvajanju varstva. Med državami članicami EU se število registriranih pripravkov razlikuje, vendar pa pri številu odobrenih aktivnih snovi bistvenih razlik ni. To pomeni, da imajo pridelovalci tudi v Sloveniji na voljo zadostno izbiro učinkovin za obvladovanje bolezni in škodljivcev krompirja.
Za lažji nastop na trgu in v odnosu do trgovcev ministrica Čalušić posebej poudarja pomen zadružništva.
Ministrica Mateja Čalušić: “Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima. Le z združenimi količinami in skupnim nastopom lahko dosegajo boljše cene, enakopravneje nastopajo na trgu ter se lažje vključujejo v večje prodajne verige. Zadružništvo je torej temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor.”
MKGP sicer potrošnike k nakupu lokalnih živil spodbuja prek številnih kanalov. Na prenovljenem spletnem mestu Naša super hrana je vzpostavljen tudi zemljevid ponudnikov lokalne hrane, ki vključuje več kot 800 pridelovalcev, med njimi je v tem trenutku tudi okoli 70 ponudnikov krompirja. Prijava na zemljevid je brezplačna, zato MKGP vabi tudi tiste pridelovalce, ki se za to še niso odločili, da se vključijo, saj jih potrošniki tam glede na izbrano regijo najlažje najdejo.
MKGP k vključevanju lokalne ekološke hrane nagovarja in bo še nagovarjalo tudi javne zavode. Še letos bo organiziralo izobraževanja in delavnice za ravnatelje, organizatorje šolske prehrane pa tudi kuharje o tem, kako pomembna je uporaba lokalnih sestavin v šolski prehrani. V oktobru bo organiziran regijski dogodek na Gorenjskem za kuharsko osebje izobraževalnih zavodov, sledile pa bodo delavnice v Pomurju, na Koroškem in Primorskem. V novembru bo v okviru Tedna slovenske hrane organiziran dogodek za organizatorje prehrane in ravnatelje osnovnih šol, kjer bodo vrhunski kuharski mojstri predstavili recepte iz lokalnih sestavin, tudi krompirja. Pripravljajo se tudi vodnik za izobraževalne zavode in promocijski materiali za širšo javnost.
Vir/Foto: MKGP
