Podatki o količinah odpadne hrane v Sloveniji še vedno opozarjajo na potrebo po ukrepanju. Največ hrane se zavrže v gospodinjstvih, povprečen prebivalec pa na leto odvrže kar 78 kilogramov hrane[1]. V Lidlu Slovenija se s preprečevanjem odpadne hrane ukvarjajo že vrsto let – ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani so objavili trajnostni letak, ki izpostavlja njihove ključne dosežke in cilje na področju odpadne hrane v poslovnem letu 2024.
Do leta 2030 načrtujejo zmanjšanje količine odpadne hrane za polovico
V okviru strateškega cilja, da do leta 2030 količino odpadne hrane zmanjšajo za polovico, so v Lidlu Slovenija oblikovali konkretne ukrepe, napredek redno spremljajo. Količine odpadne hrane sistematično nagovarjajo z optimiziranim naročanjem izdelkov, zniževanjem cen izbranih živil pred potekom roka trajanja in doslednim rotiranjem izdelkov. Iz trgovin letno v povprečju podarijo 430 ton presežkov hrane dobrodelnim organizacijam, v mrežo prerazporejanja imajo vključenih več kot tri četrtine svojih trgovin. 21 Lidlovih trgovin je opremljenih z zbiralniki za odpadno jedilno olje – vanje so kupci v lanskem letu oddali 1.500 litrov olja, iz katerega je bilo proizvedenih 1.000 litrov biodizla.
»V Lidlu Slovenija je odpadna hrana del obsežnega področja varstva virov, ki je ena od petih osrednjih tem trajnostne strategije mednarodne skupine Lidl. Poleg številnih aktivnosti, s katerimi v podjetju zmanjšujemo količine odpadne hrane, želimo s pomočjo projektov, kot sta Hrana ni za tjavendan in Zbudi svojo hranozavest, skupaj s partnerji aktivno spodbujati prebivalce Slovenije k razvoju hranozavestnega odnosa do hrane, ki koristi tako ljudem kot okolju,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
| Partnerji projekta Slovenski dan brez zavržene hrane so:Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladne Slovenije, MOPE (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Etri skupina z mini tovarno in podjetje Tam-Tam. Problematiko odpadne hrane so postavili v ospredje na nacionalni ravni in bili leta 2023 uspešni s pobudo, da Vlada Republike Slovenije 24. april razglasi za slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga od leta 2024 obeležujemo vsako leto. S tem je bilo ustvarjeno nacionalno gibanje za manj odpadne hrane, s katerim so naredili korak bližje skupnemu cilju: Slovenija brez odpadne hrane.Z željo, da bi življenje brez odpadne hrane postalo nov življenjski slog vseh Slovencev, so partnerji zanj skovali novo ime – hranozavest, ki pomeni ozaveščen odnos do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog |
Že 12. sezona izobraževalno-ozaveščevalnega projekta Hrana ni za tjavendan
Med dolgoletnimi pobudami Lidla Slovenija za spodbujanje hranozavestnega vedenja je tudi projekt Hrana ni za tjavendan (HNZT), ki se v sodelovanju z Ekošolo v šolskem letu 2025/26 izvaja že dvanajsto leto. Namenjen je ozaveščanju mladih o pomenu preprečevanja odpadne hrane in vsako leto poveže več tisoč otrok, mladostnikov in mentorjev iz slovenskih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Z aktivnostmi, ki jih izvajajo tako v šoli kot doma, prispevajo k zmanjšanju količine odpadne hrane, pri čemer so udeleženci v lanskem šolskem letu povprečno zmanjšali količino odpadne hrane za 30 %, najuspešnejši pa celo za 85 %.
Zaradi pozitivnih odzivov na projekt so se v programu Ekošola tudi letos odločili, da povabijo k projektu ustanove, ki sicer niso vključene v mrežo Ekošol, ter jim ob izvajanju aktivnosti ponudijo dodatno strokovno podporo in usmerjanje.
»Projekt Hrana ni za tjavendan že 12 let otroke, mladostnike, učitelje in starše spodbuja k hranozavestnemu odnosu do hrane in ponuja rešitve za manj odpadne hrane. Čeprav se zavedamo, da gre za enega bolj priljubljenih projektov v programu Ekošola, smo vseeno vsako leto presenečeni nad številčnim odzivom šol in vrhunskimi rezultati ob koncu sezone. Vse to nakazuje, da se izobraževalne ustanove zavedajo, kako vseobsegajoča težava je odpadna hrana, v Ekošoli pa vsem sodelujočim z veseljem svetujemo in jim pomagamo sooblikovati nove hranozavestne prakse,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Hranozavestna mizica, pogrni se!
Na svetovni ravni zavržemo približno tretjino vse hrane, proizvede za ljudi[2]. Zato je Lidl Slovenija v sodelovanju z Etri skupino z Mini tovarno na kulinaričnem »pop-up dogodku« na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral posebno kulinarično izkušnjo »Hranozavestna mizica, pogrni se!«, kjer so mimoidoče gostili z okusnimi jedmi, pripravljenimi iz potencialnih presežkov hrane.
»V ETRI verjamemo, da lahko največ pri dvigovanju hranozavesti naredimo prav podjetja. Mi jo širimo tudi tako, da podjetjem ponujamo Dobre obroke pri roki in Dobre pogostitve za zaposlene in poslovne dogodke, letos tudi z novoletnimi hranozavestnimi dolgimi mizami. Zelo smo veseli sodelovanja naše Mini tovarne z Lidlom Slovenija in drugimi partnerji, saj skupaj gradimo družbo, ki hrano ceni in skrbno upravlja s svojimi viri,« je izpostavila Lenka Puh iz Etri skupine
Vir/Foto: Lidl
