V Bohinju odprli novo zbiralnico divjačine iz TNP

Kot je pojasnil vodja naravovarstvenega oddelka Bohinj **Peter Belhar,** je zbiralnica divjačine na tem mestu delovala že od leta 1964, po požaru, ki je objekt uničil, pa so gostovali v zbiralnici Lovske družine Stara Fužina v Jereki. Lani se je nato ponudila priložnost, da vendarle uredijo svojo zbiralnico v sklopu novega centra TNP v Bohinju, kjer je bila načrtovana že s samim projektom ureditve centra, ki je bil odprt leta 2015. Nova hladilnica je pomembna pridobitev za še bolj kakovostno izvajanje javne službe upravljanja z bohinjskim delom lovišča s posebnim namenom. Kot je izpostavil Belhar, je hladilnica v osrčju njihovih revirjev, medtem ko je Jereka precej oddaljena. "Pomembno je, da je po odstrelu divjad v najkrajšem možnem času v zbiralnici in primerno ohlajena, da meso ne izgublja na kakovosti," je pojasnil. Optimalne pogoje dela jim omogoča tudi sodobna oprema. Kot je povedal Belhar, je med približno 250 hladilnicami za divjačino v Sloveniji njihova med najsodobnejšimi. Ne le da ustreza vsem normativom, ampak je tudi nadstandardna in na najvišjem nivoju, kar se tiče sanitarnih pogojev in varne hrane. Sestavljena je iz dveh prostorov, in sicer predprostora za grobo čiščenje ter hladilne komore. Pri izvedbi investicije, ki je brez DDV stala okoli 60.000 evrov, jim je pomagalo podjetje Nimrod, ki odkupuje meso divjadi iz Triglavskega narodnega parka. "Gre za zelo kakovostno mesto, ki gre v glavnem na francoski in švicarski trg," je pojasnil Belhar. Zadovoljen je, da so pri projektu ureditve zbiralnice stopile skupaj različne službe znotraj javnega zavoda TNP in se na ta način še bolj povezale. V istem objektu sedaj delujejo skupaj z informacijsko službo TNP, pa tudi s Turizmom Bohinj in knjižnico, ki so jo v objektu odprli konec lanskega leta. "Smo pisana druščina različnih dejavnosti, vendar en drugega ne motimo," je izpostavil Belhar. Dobro sodelovanje so dokazali tudi z današnjim dopoldanskim dogodkom. V novih prostorih knjižnice so zaposleni v javnem zavodu TNP in Turizmu Bohinj skupaj s knjižničarji, predstavniki lokalne skupnosti in učenci podružnične šole Srednja vas z recitacijo pesmi in odprtjem otroške likovne razstave ter lovskega kotička v knjižnici obeležili slovenski kulturni praznik. Lovska dejavnost je med manj poznanimi dejavnostmi javnega zavoda TNP. Območje parka je razdeljeno na Triglavsko in Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki vključujeta dve lovišči s posebnim namenom, in sicer Triglav, ki obsega večino območja parka, ter Prodi Razor. Poleg tega vključuje še lovišča 13 lovskih družin, katerih območja vsaj deloma segajo tudi v park. Lov v prvem varstvenem območju ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, v katerih se ukrepi natančneje opredelijo v letnem lovsko upravljavskem načrtu. V drugem in tretjem varstvenem območju je lov dovoljen in načrtovan ter se izvaja skladno z desetletnimi in letnimi upravljavskimi načrti. Naravovarstveni nadzorniki skrbijo tudi za to, da živali lažje preživijo zimo in da je škoda, ki jo divjad povzroča na gozdnih površinah, čim manjša. Krmišča polnijo s senom, silažo in peso, ki sodijo med hrano z velikim volumnom, saj je ta pozimi najbolj primerna za dopolnilno krmljenje prostoživečih živali. V hudih zimah, ko je temperatura tudi čez dan zelo nizka, je treba živali krmiti vsak dan. Ob tem v javnem zavodu TNP opozarjajo, da je zalaganje krmišč rezervirano za strokovnjake in ni namenjeno obiskovalcem. Po zakonu o divjadi in lovstvu je namreč vsakršno krmljenje in nastavljanje dobrot prostoživečim živalim prepovedano in tudi kaznivo, izjema so le ptice.