Svet: Za prevoz tovora po morju veljajo strožji okoljski predpisi

Od začetka leta za prevoz tovora po morju veljajo novi okoljski predpisi Mednarodne pomorske organizacije. Ti med drugim določajo, kako je treba graditi nove ladje in kako preurediti obstoječe, da bodo manj onesnaževale. Z novo ureditvijo želijo zagotoviti zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v pomorskem transportu. V zadnjih 30 letih se je količina tovora, ki ga prepeljejo ladje, potrojila. Danes tako po morju prepeljejo več kot 90 odstotkov svetovnega tovora; samo v letu 2021 so prepeljale kar 11 milijard ton tovora. Zmanjševanje izpustov v ladijskem prometu je zato med pomembnimi cilji boja proti podnebnim spremembam. Kot je za STA pojasnil ladjedelski inženir **Franco Cossutta**, sicer predsednik Ribiškega muzeja tržaškega primorja s sedežem v Križu pri Trstu, je ena od novosti v okoljskih predpisih obvezen sistem beleženja podatkov o emisiji ogljikovega dioksida v plovbi vsake ladje nad 400 bruto tonaže. Iz poročila mora biti razvidno, kakšna je bila energijska učinkovitost ladje, ladjam s slabo uvrstitvijo pa lahko tudi preprečijo plovbo. Po besedah Cossutte so novi predpisi Mednarodne pomorske organizacije velik izziv za inženirje. Ladje morajo namreč načrtovati na povsem drugačen način kot pred desetimi ali petnajstimi leti, je pojasnil na nedavnem predavanju o trajnostnem prevozu tovora po morju, ki ga je organiziral piranski Pomorski muzej Sergej Mašera. Spremenjeni okoljski predpisi predstavljajo tudi velik strošek za ladjarje, je opozoril. Zaradi obveznosti, povezanih z zagotavljanjem manjših škodljivih izpustov, morajo imeti ladje po novem posebne naprave. Prav tako so dražja okolju prijaznejša alternativna goriva, kot so tekoči metan, biogoriva, akumulatorji, metanol, amoniak in vodik. Kot primer visokih stroškov je navedel ceno čistilnega stolpa v dimniku ladje, ki izpira izpušne pline in prepreči onesnaževanje. Ta stane od enega do tri milijone evrov. Poleg finančne obremenitve ladjarjem strošek predstavlja tudi čas, potreben za ustrezne predelave ladij. V ladjedelnici namreč ostanejo okoli mesec dni, v tem času pa seveda niso operativne. "Verjetno se bodo na ta račun povečali tudi stroški transporta," predvideva Cossutta. Potovanje za ladijski kontejner bo zaradi stroškov strožjih predpisov dražje kot doslej, kar bo občutil vsak potrošnik. Na tak način bomo po njegovi oceni tudi v Sloveniji občutili posledice strožjih okoljskih predpisov za ladje, čeprav nimamo ladjedelnic. Cossutta je poudaril velik pomen zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, težavo pa bi morali po njegovem prepričanju obravnavati na globalni ravni. "Atomi onesnaženja potujejo, zato so bistvene mednarodne konvencije. Lokalne so možne, a so ključne na globalnem nivoju," je opozoril. Ena od novosti, ki jih je predstavil na predavanju, je tudi ta, da je Mednarodna pomorska organizacija decembra lani določila vključitev Sredozemlja v območje nadzora emisij, t. i. območje ECA (Emission Control Area) od leta 2025. V območjih ECA veljajo še strožji okoljski predpisi, trenutno pa vključujejo Baltsko morje, del Severnega morja ter območje 200 morskih milj od vseh obal ZDA in Kanade. Med drugim v ECA območjih nadzora emisij velja omejitev žvepla v gorivu na največ 0,1 odstotka, nujna pa je tudi uporaba naprav v ladjah, ki zmanjšajo izpuste žveplenih in dušikovih oksidov ter prašnih delcev. "Čez dve leti bomo morali biti tako v Sredozemlju še bolj previdni kot zdaj," je opozoril Cossutta. Na leto z ladjami potuje tudi kar 12 milijard ton balastne vode, kar prav tako predstavlja veliko grožnjo za ekosisteme. "V teh vodah se nahajajo razni invazivni planktoni, ribje ikre, trave in patogeni, ki se transportirajo iz enega morja v drugega," je povedal Cossutta. Posledično se danes vedno bolj uporabljajo sistemi obdelovanja balastnih vod, ki delujejo s pomočjo ultravijoličnih žarkov. Približno 60 odstotkov prebivalstva na svetu živi ob obalah, ta trend pa trenutno narašča. Okolju prijazne zelene luke so še posebej pomembne tam, kjer so umeščene znotraj urbanih naselij, kot je Luka Koper. Da bi ladje manj onesnažile morje in mesta ob pristaniščih, bodo v naslednjih letih med drugim uvedli posebne električne priključke, da bi ladje lahko izklopile motorje v času, ki ga preživijo v pristaniščih, je pojasnil Cossutta. Opozoril je tudi na problematiko emisij hrupa. Ob tem je sicer prepričan, da se vloga ladijskega tovornega prometa v prihodnje ne bo zmanjševala. Medtem ko so letala prevzela potniški promet, pa tovornega po njegovem prepričanju ne bodo. "Današnja globalna svetovna trgovina ne bi uspela brez ladij, sicer pa tri četrtine Zemlje prekriva morje," je opozoril.